Radijska igra je zadnja v opusu Igorja Likarja, vsestranskega radijskega ustvarjalca in letošnjega prejemnika nagrade Radiotelevizije Slovenija za življenjsko delo.

Premiera nove radijske igre Mahler
V četrtek ob 22.05 bo na programu Ars na sporedu premiera nove radijske igre z naslovom Mahler. Daljše in poglobljeno radijsko delo slovenskega avtorja Marka Elsnerja Grošlja, ki je sicer avtor kar petnajstih radijskih iger, je režiral vsestranski radijski ustvarjalec Igor Likar. Slovenski pesnik, režiser, dramaturg, scenarist in publicist je od leta 1979 deloval kot režiser v uredništvu igranega programa, kjer je zrežiral skoraj dvesto dramskih besedil, dokumentarnih iger in eksperimentalnih zvočnih del, priredil šestinštirideset besedil in jih napisal štiriindvajset. Nezanemarljivo je tudi njegovo raziskovalno delo ob raziskovanju spletnega sveta ter v delovanju na mednarodnih simpozijih ter v raziskovalnih skupinah v tujini. Likarjeva radiofonska dela ne predstavljajo le kvalitativno obsežnega opusa, temveč so zemljevid njegovih mnogoterih iskanj v polju zvočnosti in literature – za svoj obsežni opus pa je letos prejel nagrado Radiotelevizije Slovenija za življenjsko delo. Radijska igra Mahler je zadnja v Likarjevem režijskem opusu, zgodba skladateljeve globoke ustvarjalne in življenjske krize ob pisanju svoje zadnje, desete simfonije, pa je Likarja navdihovala in razpirala možnosti za ustvarjanje zvočnega sveta. Marko Elsner Grošelj v besedilo vpeljuje lik mačka Sigmunda (Lotos Vincenc Šparovec), ki ustvarja samoironično podobo Mahlerjevega (Branko Šturbej) sveta. Leto pred smrtjo se je skladatelj namreč v stiski, ki so jo povzročili resna bolezen srca, zavedanje o bližajočem koncu in nezvestoba žene Alme (Nataša Barbara Gračner), zatekel k Sigmundu Freudu, namesto terapije pa se je le enkratna seansa zavlekla v nekajurni obojestransko vznemirljiv pogovor. Avtor igre se opira na znana dejstva, vendar ustvari živo in poetično misel, s tem pa seže globlje v Mahlerjevo življenje in ustvarjanje. Igra je bila posneta med letoma 2016 in 2024 na slovenski obali in v studiih Radia Slovenija.

Začetek tedna v celovečernem terminu radijske igre ob 22.05 na programu Ars pa bo na sporedu znanstvenofantastična igra Štiglica slovenskega avtorja Marjana Tomšiča. Na Zemlji se pojavi iracionalna sila Štiglica (Boris Ostan), ki pride iskat etičnega človeka: v boju med dobrim in zlim je zajeta avtorjeva kritika sodobnega izmaličenega sveta in izničenega človeka v njem. Tomšičeva igra je oblikovana izrazito radiofonsko, zgrajena je iz raznovrstnih zvočnih prizorov, ki ironično vključujejo tudi prvine radijskih programov. Igro je leta 1989 režiral Gregor Tozon.

V torek bo na Prvem programu na sporedu radijska igra Gospod Teste, ki jo je dramaturginja Djurdja Flere priredila po spisih velikega francoskega avtorja Paula Valéryja, v pesništvu znanega kot zadnjega impresionista ali prvega postimpresionista. Pesnik v delu izjemnih pesniških razsežnosti vizionarsko odpira esencialna vprašanja naše dobe. V igri iz leta 1975, ki jo je režiral Hinko Košak, so nastopili Rudi Kosmač, Polde Bibič in Štefka Drolc.

Kratka radijska igra: Pogovorna oddaja in Namigujoči prst spomenika
Kratka radijska igra Cvetke Bevc z naslovom Pogovorna oddaja, ki jo je leta 2006 režiral Jože Valentič, ima od začetka in le na videz obliko vsebinsko izpraznjene pogovorne oddaje na nočnem radijskem programu. Izkaže se namreč, da je dejanskost mnogo bolj okrutna – kakšna, bodo poslušalke in poslušalci izvedeli v sredo ob 13.05 na programu Ars.

V soboto zvečer pa bo na Prvem programu na sporedu parodična kratka radijska igra Namigujoči prst spomenika, ki jo je izpisal in tudi režiral režiser četrtkove premiere Igor Likar. V radijski parodiji protagonist ne loči več svojih osebnih težav od družinskih oziroma občih anomalij. Igro sta leta 1991 interpretirala Marjan Hlastec in Slavko Cerjak.

Radijska igra za otroke: Lov na rep
V nedeljo bo ob 8.05 na Prvem programu mlade poslušalke in poslušalce pričakala radijska igra za otroke Lov na rep slovenskega avtorja Franeta Puntarja. Radijska igra je nastala leta 1983 v režiji Rosande Sajko, tako kot številne druge Puntarjeve igre pa je tudi ta prejela več nagrad na mednarodnih festivalih: na jugoslovanskem radijskem festivalu na Ohridu je leta 1984 prejela nagrado za besedilo in za igro v celoti, nagrado pa je dobila tudi na španskem festivalu Premios Ondas leta 1983. Igra bo pritegnila tudi odrasle poslušalce, saj je njena zgodba posrečena satira na oblast in njen vzgojni sistem: gospod Rep (Jurij Souček) odpre vrtce za repe in podrepne muhe, Škrat (Janez Hočevar - Rifle) in Vila (Jožica Avbelj) iz pravljičnega sveta pa lahko le nejevoljno opazujeta dogajanje …

Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na spletni platformi RTV 365. Radijske igre so na spletu na voljo še en mesec po predvajanju v etru.