Tomo Vran je bil na začetku zavezan figuraliki, pozneje pa se je, kot je to sam ubesedil, tega osvobodil in šel v abstrakcijo, ki mu je nudila širši razpon izražanja. Foto: BoBo
Tomo Vran je bil na začetku zavezan figuraliki, pozneje pa se je, kot je to sam ubesedil, tega osvobodil in šel v abstrakcijo, ki mu je nudila širši razpon izražanja. Foto: BoBo
Tomo Vran: Basen o konju, 1997.
Tomo Vran: Basen o konju, 1997. Foto: www.vran.net
Likovna kolonija
Tomo Vran je tudi dolgoletni selektor Mednarodne likovne kolonije, ki bo prihodnje leto pod okriljem Ljubljana festivala doživela 20. izvedbo. Foto: Festival Ljubljana / Mediaspeed.net

Najprej bodo razstavo odprli 9. februarja v koprski galeriji Meduza, zatem pa bo Vranovo delo na ogled tudi na nekaj drugih postavitvah, med drugim v murskosoboški galeriji.

Tomo Vran se je rodil v Ljubljani, vendar že od otroštva živi v Kopru. Slikarstvo in grafiko je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost pri profesorjih Maksimu Sedeju, Gabrijelu Stupici in Riku Debenjaku, diplomiral pa je leta 1972 pri Marjanu Pogačniku. Po študiju je najprej poučeval umetnostno zgodovino na slovenski in italijanski gimnaziji v Kopru in Piranu. Po dveh letih poučevanja je šest let vodil oddelek za industrijsko oblikovanje v Inštitutu Tomos v Kopru, od leta 1980 pa deluje kot svobodni umetnik.

Od leta 1972 je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, ki jo je nekaj časa tudi vodil kot predsednik. Bil je predsednik Kulturniške zbornice Slovenije in je podpredsednik Evropskega sveta umetnikov. Prvič je samostojno razstavljal leta 1981 v Trstu, do danes pa se je zvrstilo že okoli 60 predstavitev v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Nemčiji, prav tako pa je sodeloval na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.

Na začetku ustvarjanja je bil zavezan figuraliki, deloval je tudi pod vplivom industrijskega oblikovanja, pozneje pa se je tega osvobodil in se preusmeril k abstrakciji, v kateri je našel širše možnosti izražanja.

20 let Mednarodne likovne kolonije
Je tudi pobudnik in selektor Mednarodne likovne akademije. Kot pravi, je največja zanimivost kolonije v tem, da v nasprotju z drugimi, ki običajno potekajo na podeželju, to pripravijo v središču mesta. Ljubljana je v poletnem času obarvana festivalsko, kar se nehote prenaša tudi na platna oziroma druge likovne medije umetnikov, pojasnjuje.

Glede sedanjih razmer na slovenskem umetniškem trgu pravi, da smo ga po osamosvojitvi povsem porušili. "To smo storili z intenco, da se ustvari trg kulturnih dobrin, ki se nikoli ni oziroma je bil z davčnimi pritiski še bolj uničen." Obžaluje, da smo uničili tudi vse iz časa prejšnje države, po čemer smo bili znani. Kot je poudaril, "nas je mednarodna likovna javnost nekoč poznala po Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in ljubljanskem grafičnem bienalu".