Svoje predmete raziskovanja je našel vse od mode do reklamnih trikov in manipuliranja besedil, ki jih je označil za mitologije oziroma predpostavke, skrite za dostopno obliko, in poskušal ugotoviti njihov vpliv na človekovo doživljanje stvarnosti.

Po njegovem mnenju gre pri procesu mitologizacije za prisvajanje ali odtujevanje z namenom stvaritve nečesa drugega. Tako noben jezik ni varen pred tem, da ne bi bil mitologiziran.

Teoretična podlaga za intelektualna gibanja
V zgodnjih letih je simpatiziral z neomarksistično teorijo, v 60. letih je svojo mladostniško prevratnost spreobrnil v eksistencialni kriticizem in postal eden prvih, ki se je lotil raziskovanja meja strukturalizma in tako tlakoval teoretično podlago za številna intelektualna gibanja: strukturalizem, novi kriticizem in francoski novi roman.

Posvečanje vedi o znakih
Ukvarjal se je tudi s semiološko analizo literarnih besedil. Njegov pristop se večinoma označuje kot poskus izgradnje filozofije subjekta semiologije, katerega identiteto je mogoče prepoznati v njegovi singularnosti.

V slovenščini so med drugim dostopna njegova dela Mitologije, Užitek v tekstu - variacije o pisavi, Camera lucida - zapiski o fotografiji, Učna ura - nastopno predavanje na College de France, 7. januarja 1977, Fragmenti ljubezenskega diskurza in Retorika Starih - elementi semiologije.

Sicer pa velja med Barthesovimi deli omeniti še Le degre zero de l'ecriture (Na ničelni točki literature), Essais critiques (Kritični eseji), La tour Eiffel (Eifflov stolp) in Roland Barthes par Roland Barthes (Roland Barthes o Rolandu Barthesu).

Roland Barthes se je rodil 12. novembra 1915 v francoskem mestu Cherbourg. Bil je docent za literaturo v Biarritzu in Parizu, profesor v Bukarešti in Aleksandriji ter profesor za literarno semiologijo na College de France. Umrl je pri starosti 64 let v Parizu.