V Cankarjevem domu v okviru festivala Fabula poteka simpozij Poetika in logika slovenskih mitov, ki so tudi osrednja nit letošnjega festivala. Šteger se je v uvodnem nagovoru dotaknil teorije francoskega literarnega teoretika in semiologa Rolanda Barthesa, da je mit transformacija jezika v pomen.

Po Barthesu je proces mitologizacije prisvajanje oziroma odtujevanje, kar pomeni, tako Šteger, "da se jeziku nekaj vzame, da se naredi nekaj drugega". Noben jezik ni varen pred tem, da ne bi bil mitologiziran. Šteger je še opozoril na pomembnost mitov v današnjem času - obdobju odsotnosti prevladujočih ideologij, velike difuznosti miselnih konceptov in nadvlade ekonomskih hegemonističnih struktur. Prav miti so po njegovem mnenju tisti element, ki ohranjajo družbeno celoto in dajejo družbi nove poudarke.

Kako miti ustvarjajo nove pomene?
Na simpoziju med drugim govorijo o slovenski mitologiji, kako lahko miti ustvarjajo nove pomene in kakšna družbenoekonomska gibanja lahko iz tega sledijo. Simpozij je odprl Zmago Šmitek, profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete, s katerim je Študentska založba dogodek tudi pripravila. Naslov si simpozij deli s Šmitkovo knjigo o mitologiji, v kateri opisuje ključne like slovenske mitologije od Kresnika, kralja Matjaža, Petra Klepca do Martina Krpana. Slovensko izročilo je avtor vpel v širši indoevropski kontekst.
O govoreči naravi
Na temo Ko rastline govorijo je govoril predvsem o "govoreči naravi", ki po njegovih besedah sega globoko v preteklost. Vse prvinske človeške kulture so spoznale jezike sporazumevanja z naravo, skupno pa jim je, da so priznavale osebno identiteto nekaterim rastlinam, živalim, kamnom, pa tudi svetim zemljiščem. Iz tega izvirajo številni miti, pripovedke, pravljice, basni, kot je še dejal avtor, lahko nekaterim zgodbam te vrste sledimo na poti širjenja po različnih celinah.
Marija Stanonik je spregovorila o Mitu in logosu, Izar Lunaček na temo Slovenska stvarjenja, sledil je še referat Ljupča Risteskija z naslovom Mitološki pomeni kozmologije in antropologije v makedonskem ljudskem izročilu. V popoldanskem delu simpozija pa se pogovarjajo Vladimir Nartnik, Ljubinko Radenković in Katja Hrobat Virgolet.