V Slovenskem planinskem muzeju želijo letno privabiti okoli 30 tisoč obiskovalcev, zato se bodo še bolj osredotočili na priložnostne dogodke in stalno bogatenje zbirke. Vodja muzeja Miro Eržen je povedal, da vlada izredno zanimanje za ogled muzeja zlasti med planinci, velikokrat ga obiščejo družine in izletniki, v zadnjem času pa prevladujejo individualni obiskovalci in nekatere organizirane skupine. Posebej ga veseli, da vsi obiskovalci ocenjujejo, da je muzej v pravem okolju in bi bila ideja o postavitvi muzeja planinstva v Ljubljani povsem zgrešena.

Starejši bi stare predmete, mladi interaktivnost
Odzivi na muzej in postavitev razstave so večinoma pozitivni. Eržen pa opaža nekatere generacijske razlike med obiskovalci: starejši bi radi videli več predmetov in slik znanih osebnosti iz svojih časov, mlajši pa bi želeli več interaktivnih vsebin. "Tako bomo pač vedno iskali optimalno ravnotežje in poskušali zadovoljiti obe strani," je dodal Eržen.
Ob obilici shranjenega gradiva za naslednje leto že načrtujejo delno prenovo razstave o vrhunskem alpinizmu, preverili pa bodo tudi, ali je mogoče glede na komentarje razstave kaktere od eksponatov drugače postaviti ali zamenjati. "Zavedamo se, da je muzej nov in je zato trenutno interes za njegov ogled toliko večji. V prihodnje pa načrtujemo prireditve, ki bi poleg stalne razstave tudi pripomogle k doseganju zastavljenega cilja," je povedal Eržen.

Tudi s šolo v planinski muzej
V investicijskem programu zastavljena številka 30 tisoč letnih obiskovalcev je precej visoka, doseči pa jo skušajo tudi z organizacijo odmevnih prireditev v muzeju, kot bo odprtje razstave o življenju v Mojstrani, ki se bo zgodilo 16. decembra."Problem je, ker Mojstrana nima nastanitvenih kapacitet za stalne stacionarne goste, zato moramo veliko sodelovati s kranjskogorskim turizmom in turističnimi destinacijami, ki so okrog nas. Računamo pa tudi na šole in na planinska društva, ki načrtujejo izlete," o povezavah s turističnimi in planinskimi društvi pravi Eržen.
V muzeju so se denimo povezali s hotelirji in receptorji kranjskogorskih hotelov, s katerimi za pomlad načrtujejo celodnevne pakete, ki bi med drugim vključevali obisk muzeja. Tudi za šole bo poskrbljeno, saj so izdelali praktično celotni pedagoški program, kar naj bi pritegnilo tudi skupine učencev.
Naveza za vrhove prihodnosti
Slovenski planinski muzej s svojo zgodovinsko pripovedjo o delovanju Slovencev v domačih in tujih gorah ter prikazom lepot in vrednot gorskega sveta trajno ohranja pomen planinske tradicije slovenskega naroda. Poleg ohranjanja tradicije si je muzej zadal nalogo tudi mlade rodove skozi vzgojno-izobraževalne vsebine vzgajati v planinskem duhu in v spoštovanju narave. Poslanstvo muzeja so zato strnili v geslo: "Naveza za vrhove prihodnosti."
Obiskovalci lahko poleg ogleda muzeja tam dobijo tudi napotke o varnem gibanju in naravovarstvenem obnašanju v gorah ter sveže turistične informacije o možnostih izletov, vzponov in prenočitev.
Celotna zbirka Slovenskega planinskega muzeja obsega trenutno več kot dva tisoč enot, njen temelj pa je nekdanja Triglavska muzejska zbirka ter predmetno in dokumentarno gradivo, zbrano po celotnem slovenskem ozemlju. V muzeju je razstavljenih 450 predmetov. Poleg predmetnega gradiva hranijo v depojih Slovenskega planinskega muzeja še zbirke arhivskega gradiva, starih razglednic in fotografij ter Planinske vestnike od prve številke do danes.

Ohranjanje tradicije v gorah živečih ljudstev
Eden od ciljev delovanja Slovenskega planinskega muzeja je tudi postati eden izmed pomembnih izvajalcev aktivne politike Planinske zveze Slovenije (PZS) na področju kulture v povezavi z naravo in dejavnostjo planincev v njej. Planinska zveza Slovenije je letošnji mednarodni dan gora, ki ga praznujemo 11. decembra, posvetila manjšinam in domorodnim ljudstvom ter prostovoljstvom, temeljem svojega delovanja.
S posvetitvijo mednarodnega dneva gora želi Planinska zveza Sloveniji dvigniti zavest o pomembnosti v gorah živečih avtohtonih ljudstev in manjšin ter poudariti neprecenljivost njihove kulturne dediščine, tradicije in običajev. Poudarjajo tudi pomembnost pomoči domorodnim skupnostim pri ohranjanju tradicionalnega znanja in veščin, vključno s kmetovanjem, zdravilstvom, živalstvom, rastlinstvom, ustnim izročilom, obrtjo in umetnostjo.

V planinstvu deluje tudi veliko prostovoljcev - vodniki PZS, markacisti, vaditelji orientacije, mladinski voditelji, traserji, varuhi gorske narave, turno-kolesarski vodniki, mentorji planinskih skupin, trenerji športnega plezanja, sodniki športnega plezanja, inštruktorji planinske vzgoje in alpinistični inštruktorji Vsi ti strokovni kadri, vsi društveni delavci in delavci v sami planinski organizaciji, ki ima skoraj 60 tisoč članov, od vodstva in komisij dalje, so prostovoljci. Zato so se jim letos poklonili tudi tako, da so mednarodni dan gora posvetili prav prostovoljstvu.