Platno, ki ga je Michele Marieschi naslikal davnega leta 1739, je bilo v začetku 20. stoletja v lasti judovske družine z Dunaja. Leta 1938, po nemški priključitvi Avstrije, sta morala bankir Heinrich in Anna Maria Graf svojo domovino zapustiti (še prej pa plačati ogromen "izstopni" davek, da so ju sploh spustili). S petletnima dvojčicama v naročju sta zbežala v Ameriko.

Po vojni sta zaman skušala priti na sled svoji dragoceni lastnini, sliki, na kateri je umetnik upodobil slavno Punto della Dogana (carinarnico) in otok San Giorgio Maggiore. Marieschi, čigar dela visijo v največjih evropskih galerijah, je znan po svoji uporabi močne barvne palete in učinku svetlikanja, ki ga je znal vnesti na svoja platna.

Heinrich Graf je umrl v sedemdesetih, njegova žena deset let pozneje – a njuni dediči nad projektom niso obupali. Leta 1998 se je izkazalo, da ima dražbena hiša Christie's podatke o tem, kje je slika, a jih je vezala obveza varovanja podatkov svojih strank, poroča The Guardian. Grafovi so skušali do podatkov priti s pomočjo britanskih in ameriških sodišč, a brez uspeha.

Prodaja je predpogoj kompromisa
Po letih pogajanj je zdaj v imenu družine dogovor dosegel Christopher Marinello, direktor Registra izgubljenih umetnin, ki razpolaga s podatki o vseh ukradenih umetniških delih. O podrobnosti pogodbe ni hotel govoriti, je pa zato Grafov zet Stephen Tauber za The Observer pojasnil, da je sliko treba prodati, da bo trenutni lastnik lahko dobil velik del zaslužka. Po predvidevanju stroke bo slika na dražbi prodana za nekje med 570 in 800 tisoč evrov.

V resnici ni trenutni lastnik nič kriv: sliko je v dobri veri od nekega trgovca kupil pred 60 leti, ta pa jo je od kolega v stroki kupil leta 1952. "Poravnava pomeni, da lahko slika končno stopi iz sence, kjer se skriva že od štiridesetih, ko so jo ukradli nacisti. To je dobro za vse," je prepričan vnuk Grafovih. Družina bi si sicer želela nedvoumnega priznanja, da slika pripada njim, potem pa bi jo donirali kakemu muzeju – a "ni bilo tako usojeno", pravijo.

Nikomur se ni zdelo vredno, preveriti porekla
Tauberjevim se zdi, da jih je trg z umetninami pustil na cedilu. Slika je bila po njihovih podatkih na seznamu ukradenih že leta 1946, kar pomeni, da bi se trgovci, ki so jo kupovali, lahko pozanimali o njenem poreklu. "To so bili javno dostopni podatki. Lahko bi izvedeli, da je slika ukradena, pa se jim ni zdelo vredno."

Ljudje skrivajo slike
Marinello je priliko izkoristil za to, da je zbiratelje, inštitucije in trgovce pozval, naj dela, za katera vedo ali sumijo, da so bila nekoč nacistični plen, "prinesejo iz sence" in vprašanje razrešijo "diskretno", brez vmešavanja sodišč. "Veliko takih nerazrešenih primerov je še," je povedal za The Guardian. "Skrivajo slike. Vem, kje so – na Dunaju. V Mehiki, v Nemčiji, ... Rad bi, da bi si ljudje, ki imajo doma take slike, rekli: 'Najbolje, da se spoprimemo s to težavo.'"