Marinski arheologi zdaj trdijo, da so približno meter pod morskim dnom in le približno 25 metrov od obale Nagasakija morda našli ostanke ene izmed ladij iz druge flote, ki je štela 4.400 plovil in je proti Japonski plula sedem let po nesrečnem brodolomu prve.

Znanstveniki upajo, da bodo lahko s pomočjo pravkar najdenega 12-metrskega dela kobilice rekonstruirali celotno ladjo iz izgubljene Kublajkanove flote. Mongoli so Kitajski vladali med letoma 1271 in 1368.

Profesor arheologije na univerzi na Okinavi Jošifumi Ikeda, ki je na čelu raziskovalne ekipe, si od odkritja obeta veliko: "To je velik napredek za našo raziskavo. Prizadevamo si povečati območje iskanja in morda odkriti še kakšen del ladje." Razbitina, ki so jo našli s pomočjo ultrazvočne opreme, je prva iz tega obdobja, ki ima še cel trup; še več, deske so nanj še vedno pritrjene z žeblji.

Strokovnjakom je uspelo celo razbrati, da je bila paluba prvotno pobarvana sivo-belo. Razbitina se je tako lepo ohranila zato, ker je bila zakopana v pesek na morskem dnu. "Mislim, da bo to odkritje izpopolnilo naše znanje o tehniki gradnje ladij v 13. stoletju, pa tudi o dejanskem stanju izmenjav na območju jugovzhodne Azije," je navdušen Ikeda.

V bližini razbitine so našli več kot štiri tisoč različnih artefaktov - vse od keramičnih črepinj do topovskih krogel in sider, s pomočjo katerih se da določiti, da gre najverjetneje za ladjo iz dinastije Juan. Vlečenje ladijskega trupa še ni v kratkoročnih načrtih strokovnjakov; najprej bodo celotno področje pod vodo zaščitili z mrežami.

Kamikaze - beseda se je pozneje seveda uveljavila predvsem kot poimenovanje za samomorilske vojaške pilote - veljajo za enega ključnih trenutkov japonske zgodovine, saj se je z njimi ustavila mongolska ekspanzija na vzhod.

Prva odprava: neuspešna
Leta 1274 se je prvi kitajski poskus osvajanja Japonske končal katastrofalno: najprej so se s številčno močnejšo vojsko japonskih samurajev spopadli v zalivu Hakata in se po enem samem dnevu bojev umaknili na svojo floto 300 ladij in 500 manjših plovil. Še isto noč je tajfun uničil dobro tretjino flote; ostanek se je odvlekel nazaj v Korejo, ki je bila takrat kitajska vazalna država.

Druga odprava: še slabše
(Pravljičnih) sedem let pozneje je Kublajkan zbral gromozansko armado: 4.400 ladij, ki so tovorile 40.000 korejskih, mongolskih in kitajskih vojakov, ki naj bi si dokončno podredili Japonsko. A dežela vzhajajočega sonca, ki se je zavedala preteče nevarnosti, je medtem na obali pridno gradila branike, ki so ladjam oteževali pristanek.

Potem ko so zavzeli otoka Iki in Cušima, si napadalci niso in niso mogli izboriti obalnega oporišča. Tudi tokrat je floto zdesetkalo neurje; v dvodnevnem tajfunu je potonilo neverjetnih 80 odstotkov gromozanske flote; tiste kanove može, ki niso utonili, so na obalah pokončali samuraji. Morski arheolog James P. Delgado v knjigi Kublajkanova izgubljena flota: Iskanje legendarne armade piše, da je bila škoda tolikšna, da "bi človek od enega do drugega konca dežele lahko hodil po razbitinah".