Grass naj bi do zadnjega svoji tajnici narekoval iz svojih dnevniških zapisov, ki so nastali še v letu 1995, ko se je iz Berlina preselil v Lübeck. Jörg-Philipp Thomas, vodja Grassove hiše, je prepričan, da je književnik zagotovo želel objaviti še te zapise. Tako se morajo zdaj upravitelji pisateljeve zapuščine odločiti, ali bodo objavili vse zapise. "Ne vem, ali si je Grass želel embarga nanje," je še dejal vodja muzeja.

Ustvarjalni začetki v upodabljajočih umetnostih
Thomas tudi meni, da lahko pričakujemo še marsikaj. Med drugim je Grass gojil strast do likovne umetnosti. V Lübecku bodo tako v letošnjem oktobru prvič razstavili okoli 70 njegovih grafik. Po Thomasovih besedah so to dela, ki so nastala na začetku 50. let prejšnjega stoletja. Našli so jih lani v hiši v Düsseldorfu, v kateri je živel.

Grass, ki je v 88. letu starosti umrl 13. aprila, je med letoma 1949 in 1952 študiral kiparstvo, nato je obiskoval likovni akademiji v Düsseldorfu in Berlinu. V letih 1956-1960 je ustvarjal v Parizu, nato še v Zahodni Nemčiji.

Od književnosti sprva poezija
Na literarno pot je stopil s poezijo. Pisal je ironično in duhovito liriko, pozneje pa je postal oster kritik družbe. Njegov najbolj znan roman je Pločevinasti boben iz leta 1959, po katerem so 20 let pozneje posneli film, ki je osvojil tako zlato palmo kot oskarja za najboljši tujejezični film. Nobelovo nagrado za literaturo je Grass prejel leta 1999.

Nobelovec je javnost razburkal leta 2006, ko je v svoji avtobiografiji Ob lupljenju čebule razkril, da je bil ob koncu druge svetovne vojne član nacističnih enot SS. Temu je šest let pozneje sledila še epizoda s prozno pesmijo z naslovom Was gesagt werden muss (slov. Kar je treba povedati), v kateri je očital Izraelu, da s svojo politiko do Irana ogroža svetovni mir.