Oglas
To je bil Anton Trstenjak, filozof in akademik, ki se je loteval tudi psiholoških, antropoloških, teoloških in kulturoloških študij, številni Slovenci pa ga poznajo predvsem kot avtorja spisov, v katerih je razkrival posebnosti slovenskega narodnega značaja. Letos mineva 100 let od Trstenjakovega rojstva in 10 let od njegove smrti in ob tej priložnosti SAZU pripravlja simpozij, posvečen temu akademiku. Dva dni bodo na SAZU-ju govorili o Trstenjakovem delu in njegovem pomenu.
Teologija in filozofija Antona Trstenjaka
Drugi dan bo posvečen tistemu področju, za katero je bil Trstenjak, ki je bil katoliški duhovnik, njegov osnovni študij pa je bila filozofija, najbolj poklican. Udeleženci drugega dne simpozija bodo tako polušali predavanja o odnosu med teologijo in filozofijo v delu Antona Trstenjaka. Prvi govorec bo celjski škof Anton Stres, v nadaljevanju pa bodo govorili še Cvetka Hedžet Toth (tema njenega predavanja bo Trstenjakov odnos do sodobne filozofije), Borut Ošlaj, Janez Juhant, Edvard Kobač in Bojan Žalec.
Velik prispevek k slovenski znanosti
Anton Trstenjak je slovensko znanstveno bibliografijo dopolnil s kar 47 izvirnimi knjigami v slovenščini in tujih jezikih, poleg tega je poskrbel tudi za nekaj prevodov tujih avtorjev, objavil pa je še prek 500 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Trstenjak se je 8. januarja 1906 rodil v bližini Gornje Radgone, največji del kariere (od leta 1940 do 1973) pa je predaval filozofijo na Teološki fakulteti. Svoje znanstveno delo je Anton Trstenjak razpel med več področij, največji pa je njegov prispevek na področju psihologije. S svojim delom si je Trstenjak prislužil naslov ambasadorja znanosti Republike Slovenije in častni znak svobode Republike Slovenije, prejel pa je tudi številna druga visoka državna, znanstvena in cerkvena odlikovanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje