Na novo odkritje, ki poleg koščkov keramike in papirusa obsega še nekaj kipcev, je skupina egiptovskih in poljskih arheologov naletela med opravljanjem restavratorskih in dokumentarnih del v templju egiptovske kraljice Hačepsut v Deir el Bahariju. Najdba vsebuje papiruse z besedili v koptskem jeziku, kipce, ki so jih prilagali umrlim v grobnice, in del naglavnega okrasja kralja Tutmozisa III.

Kakšna je zgodba edine egipčanske faraonke?
Kraljica Hačepsut je bila edina egiptovska ženska vladarica na faraonskem prestolu, vladala pa je med letoma 1473 in 1458 pred našim štetjem. Sicer so bile v starem Egiptu tudi nekatere druge vladarice, toda samo Hačepsut je bila faraonka. Arheologi opozarjajo na izjemen pomen, ki bi ga lahko imelo novo odkritje pri raziskovanju Hačepsutinega življenja, saj sodobna arheologija do danes ni še pojasnila vseh skrivnosti, povezanih s to vladarico. Njeno ime je bilo namreč izbrisano iz seznama vladarjev, obdobje njene vladavine pa se je zato dolgo pripisovalo njenemu pastorku Tutmozisu III., ki je moral čakati kar dve desetletji, da je po smrti svoje mačehe prišel do prestola in nato Egiptu vladal nadaljnjih 33 let.

Hačepsutino ime je odkril Champollion, utemeljitelj egiptologije, ki je dešifriral hieroglife v njenem templju v Deir el Bahariju. Njen tempelj v Deir el Bahariju je zasnovan na treh ravneh, ki so postavljeni pod pečinami Zahodnega tebanskega gorovja, kamor zahaja sonce in tja odhajajo tako umrli vladarji kot navadni ljudje. Predstavnica 18. dinastije je na upodobitvah pogosto predstavljena v moških oblačilih.