Na razstavi bodo obiskovalci lahko izvedeli več o egipčanski kraljici iz 18. dinastije, ki je samostojno vladala okoli 1472-1458 pred našim štetjem, sčasoma pa je prevzela tudi naslov in insignije faraonov (faraoni naj bi lahko postali le moški). Bila je regentka nečaka Tutmozisa III., znana pa je predvsem po organizaciji pomorske odprave v deželo Pnt in gradnji templja v Deir El Bajrihu, ki ga krasijo reliefi najpomembnejših dogodkov iz njenega življenja.

Pol artefaktov je 'domačih'
Kuratorka Metropolitanskega muzeja Catherine Roehrg ob predstavitvi razstave poudarja, da okoli polovica del razstave, poimenovane Hačepsut: Od kraljice do faraonke, pripada Metropolitanskemu muzeju, izkopali pa so jih v prvi polovici 20. stoletja v bližini templja kraljice Hačepsut blizu Luksorja v Egiptu. Hačepsut pogosto označujejo kot prvo pomembno vladarico, v muzeju pa jo bodo predstavili z raznovrstnimi arheološkimi najdbami, ki jih je prispevalo tudi 22 muzejev iz ZDA, Evrope in Egipta. To pa priča o problemu, s katerim se danes soočajo egiptovske oblasti in večji muzeji po Evropi in ZDA, saj je veliko egiptovskih kulturnih zakladov v tujih muzejih.

V Egiptu le manjši del egipčanskih zakladov
V začetku 20. stoletja je namreč v Egiptu izkopavalo ogromno odprav, ki so jih financirali muzeji zahodnih držav, in izkopane artefakte so v ogromnem številu pošiljali iz Egipta, cvetel pa je tudi črni trg z danes skoraj neprecenljivimi dragocenostmi, ki so po skrivnih poteh 'curljale' iz Egipta in našle nove lastnike med muzealci in/ali zasebnimi zbiralci egipčanskih umetnin. Egiptovske oblasti pa si prilaščene zaklade vse bolj želijo nazaj, vendar pa (za zdaj) le stežka zagotavljajo primerne pogoje za njihovo shranjevanje.