Kot so zapisali, so javni zavodi, ki se posvečajo varstvu kulturne dediščine in njeni prezentaciji, že nekaj let finančno podhranjeni. V nevarnosti so njihove slabo vzdrževane zgradbe, okrnjeni njihovi programi in celotna izvedba javne službe, za katero jih je država ustanovila ali pooblastila. Posebni težavi sta tudi zagotavljanje sredstev za plače zaposlenih in preobremenitev kadra, ki izhajata iz zmanjševanja zaposlovanja v javnih zavodih.

Nižanje sredstev in večanje zahtev
Znižujejo se sredstva za kritje splošnih stroškov, za izvajanje javne službe in za programe. Sredstev za investicije in odkupe že dolgo ni več, o digitalizaciji in hrambi gradiva, ki bi morali biti med prednostnimi nalogami razvoja programa za kulturo, pa glede na zagotovljena sredstva ni mogoče govoriti, poudarjajo.

Ob tem se večajo zahteve po uspešnosti dela zavodov, po pridobivanju novih sredstev in povečanju obiska. Ti ukrepi bremenijo tako velike muzeje kot številne majhne, a nič manj uspešne muzeje, opozarjajo.

Samovoljno ravnanje lokalnih oblasti
Številni muzeji in galerije, katerih ustanovitelji so lokalne skupnosti, so poleg tega izpostavljeni še samovoljnemu ravnanju lokalnih oblasti, ki pogosto ne prevzamejo obveznosti do zavodov, ki so jih ustanovili in jih puščajo brez sredstev za izvajanje programa.

Muzeji in galerije so z razumevanjem finančnih težav države in zakonov, ki urejajo delovanje zavodov na področju kulture, svoje primanjkljaje več let tiho reševali z lastnimi prihodki, zdaj pa tega ne zmorejo več. Opozarjajo, da je kulturno infrastrukturo, ko je enkrat uničena, težko ponovno zgraditi in da v sedanjih razmerah ne zmorejo več kakovostno opravljati svojega poslanstva.

Čeprav so številne evropske države v skrbi za ohranjanje nacionalne identitete kljub krizi povečale sredstva za kulturo, v naši državi že dolgo ni razumevanja za ohranjanje dediščine in vzpostavitev strategije razvoja muzejev in galerij glede na smernice in dostopnost, kakršne gradijo razvoj podobnih institucij na evropski ravni.

Muzeji in galerije družbo vzgajajo in bogatijo ter so soustvarjalci naše prihodnosti
Zato Skupnost muzejev Slovenije poziva k vzpostavitvi dialoga ter k reševanju področja razvoja in hrambe kulturne dediščine. "Ne samo zato, ker je to odsev naše identitete in zgodbe o tem, kdo smo in kako bogato kulturo imamo, temveč zato, ker so muzeji in galerije prostori velikih potencialov, ki družbo vzgajajo in bogatijo," so zapisali. Ob tem dodajajo, da se spoštovanje muzejev začne pri odnosu, ki ga do njih goji država in z njo njeni državljani. "Začne se z vzgojo in nadaljuje z zavestjo, da so te institucije relevantni soustvarjalci naše prihodnosti. In zato ne smejo postati zabaviščni centri ali slabo vzdrževani objekti na robu preživetja," končujejo.