Tandem je v okviru e-karnevala v New Delhiju izvedel internetno opero Oppera Internettikka Bollywooddikka. Zorman je "vodil" MP3-orkester, Štromajer pa je zapel v HTML-jeziku. "Libreto" opere sestavlja računalniška koda spletne strani Bollywooda, objavljena na svetovnem spletu 15. avgusta 2005, na dan indijske neodvisnosti.
Kdaj vključiti računalnik?
Zvočna podoba "virtualne" opere je pokazala, da lahko zvoke bollywoodskih "žajfnic", zvočne izraze algoritmov in sekvenc povežemo v harmonično glasbeno celoto. O tem ste se lahko tudi sami prepričali. Opere namreč niso spremljali le obiskovalci avditorija IIC, ampak tudi vsi, ki so se med 14.45 in 15.30 priklopili na "operno hišo" Braneta Zormana in Igorja Štromajerja.
Pavarotti številka dve
Interkinetično opero je Igor Štromajer kot povezavo med klasičnim jezikom opere in računalniško manipulacijo zasnoval leta 1998. Štromajerju je vrata odprla celo ljubljanska operna hiša. Leta 1998 je v sodelovanju z galerijo Kapelica, Radiem Študent in zavodom Anatom na odru izvedel Oppero Teorettikko Interkinettikko. Pariški časopis Le Monde je za njegove nenavadne posege v operni jezik Igorja Štromajerja celo poimenoval Pavarotti HTML-ja.
Slepar ali genij sodobne umetnosti?
Igor Štromajer se je kot eden maloštevilnih slovenskih umetnikov uspel uveljaviti tudi v tujini. Laiki njegova dela sicer pogosto ocenjujejo kot nesmiselno manipulacijo z zmogljivostmi računalniške tehnologije, kustose in teoretike sodobne umetnosti pa je s svojimi "diverzantskimi" akcijami (maličenje jezika klasičnih umetniških disciplin, vdori v umetniške ustanove po svetu) vendar uspel prepričati. Njegova dela so se tako znašla celo v muzeju Centre Pompidou v Parizu, ustanovi Museo Nacional Renia Sofia v Madridu, Hamburger Kunsthalle v Hamburgu, postal pa je tudi rezident ljubljanske Moderne galerije in Umetnostne galerije v Mariboru.
Začetki umetniške kariere Braneta Zormana so povezani s precej bolj prvinskim in manj kompleksnim izrazom, kot je računalniška umetnost. Kot član skupine O!kult je bil Zorman med prvoborci slovenskega punka, kasneje pa je postal dejaven člen ljubljanske tehno in elektronske glasbene scene. Danes je njegov delavnik razpet med pisanje glasbe za gledališče, sodobni ples, film in multimedijske projekte.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje