Pisatelj in esejist Drago Jančar je za MMC dejal, da se mu slovenščina ne zdi ogrožena od zunaj, kot je bila v vsej naši preteklosti, a zgodovina uči, da so manjše jezikovne enote več izgubljale v demokratičnih političnih sistemih kot v zatiralskih. "V nevarnosti se ljudje zavejo svojih korenin in tega, kar jih določa, zdaj pa je v ospredju predvsem ekonomski blagor," je opozoril Jančar, ki je spomnil na ekspanzionistične težnje sosed, ki so želele svoj ozemljeski prostor širiti tudi s kulturnim in z vojaškim zavzemanjem Slovenije.

Tudi pisateljici Katarini Marinčič se zdi, da slovenščina ni ogrožena. "Nasprotno, imamo srečo, da govorimo in pišemo enega najvitalnejših evropskih jezikov: jezik, ki premore svojo lastno besedo za CD, pa denimo posebno ime za bitja, ki jih ves preostali svet imenuje Teletubbies," meni dobitnica kresnika in Dnevnikove fabule.

Včasih tudi učbeniki siromašijo slovenščino
Slovenščino "slabi in siromaši poplava fraz, ki se na ljudi zlivajo iz medijev in celo iz šolskih učbenikov: razna 'do okolja prijazna' jabolka spora, kamni spotike, gordijski vozli in kar je še takega. Hitre in preproste jezikovne rešitve, ki jih žal mnogokrat podpirajo tudi poklicni skrbniki slovenskega jezika (lektorji), bodo sčasoma najbrž res zmanjšale besedišče povprečnega govorca, s tem pa nekoč tudi sočnost slovenske književnosti," je za MMC zapisala Marinčičeva.

Svobodno tržišče ni za vse dobro
Jančar pa meni, da lahko slovenščino najbolj ogrozita napačen odnos do kulture ter sedanja odprtost in svoboda tržišča. Po Jančarjevem mnenju lahko Slovenija gospodarsko prodre z uspešnimi posamezniki, vendar je premajhna, da bi lahko sama bila gospodarska velesila. Zato bi se morala naša država bolj zavedati kulture in nadaljevati njeno kuntinuiteto.

V novinarstvu boljša slovenščina kot včasih
Jančar se pri tem zaveda, da slovenščina ni lahek jezik, a obenem opozarja, da znanje slovenščine med Slovenci z nehumanistično izobrazbo ni dobro. "Znanje slovenščine še ni stvar prestiža," je Janačr poiskal vzrok za tako stanje. Je pa po njegovem mnenju danes v primerjavi s preteklostjo precej boljši jezik v novinarstvu, za katerega je včasih veljalo, da je na nižji ravni kot v kulturi.

Marinčičevi pa se zdi, da so bili ljudje s končano gimnazijo včasih bolj pismeni kot danes, a predvideva, da je tako povsod po svetu.

Tuji jeziki lahko senzibilizirajo za domačega
Pisatelja sta razmišljala tudi o vplivu, ki ga ima znanje tujih jezikov na materni jezik. Marinčičeva, ki na Filozofski fakulteti v Ljubljani poučuje francosko književnost, meni, da metodološko ustrezno učenje tujih jezikov "senzibilizira za strukture maternega jezika, ki jih večinoma doživljamo kot samoumevne. Maternemu jeziku pa je lahko v korist tudi samozavest, ki jo človek pridobi z znanjem tujih jezikov. Če je naš materni jezik 'majhen' in v svetovnem merilu nepomemben, je to pravzaprav lahko tudi prednost: poznamo en jezik več kot večina sveta."
Za zgled so nam lahko Nemci, Rusi in Francozi
Jančar za tuje jezike pravi, da jih je danes zaradi praktičnosti treba obvladati, vendar jih ne gre kar zamenjati z maternim jezikom. Za zgled bi si morali vzeti Francoze, Nemce in Ruse, če gledamo le Evropo; predstavniki teh narodov v Evropskem parlamentu in vladi vedno uporabljajo svoj jezik, medtem ko drugi raje govorijo v angleščini, je opazil tudi v tujini večkrat nagrajeni avtor, ki meni, da svojega maternega jezika ne bi smeli podcenjevati in bi ga morali uporabljati povsod, kjer za pretok idej iz enega jezika v drugega skrbijo prevajalci.

Zanimanje za slovenščino narašča
Mednarodni dan je namenjen tudi spodbujanju zanimanja za učenje tujih jezikov. Na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik so za MMC povedali, da se pri njih slovenščino uči dobrih 800 ljudi, na lektoratih v tujini pa še približno 1.600. Njihovo število počasi narašča, tudi zaradi vedno pogostejših študentskih izmenjav.

Mojca Stritar, strokovna sodelavka tečajev slovenščine, je povedala, da se slovenščine učijo večinoma učenci iz Avstrije, Nemčije, Argentine, ZDA, nekdanjih jugoslovanskih republik in nekaterih zahodnoevropskih držav, med tečajniki, ki se učijo prvih slovenskih besed ali že izpopolnjujejo svoje znanje, pa so tudi prebivalci drugih držav z vseh celin.

70-letni začetniki
Večina udeležencev, ki se želi naučiti slovenščine, je stara od 18 do 40 let, ni pa "tako nenavadno, da se začetniškega tečaja udeleži 70-letni gospod", je povedala Stritarjeva. Tujce k učenju slovenščine spodbudijo predvsem slovenski predniki, iskanje korenin, slovenski partnerji, študij, raziskovanje in služba pri nas ali poslovno sodelovanje v Sloveniji, najdejo pa se tudi posamezniki, ki se slovenščine učijo, ker jim je zanimiva, je razloge za učenje jezika, s katerim si sicer med potovanji po svetu ne da pomagati tako kot na primer z angleščino ali s španščino, pove Stritarjeva.

Peterle: Ni nam treba zardevati
Evropski poslanec Lojze Peterle meni, da Slovencem zaradi majhnega števila govorcev ni treba zardevati, saj Evropske unije ne zanima kvantiteta, ampak gradi na spoštovanju identitet. Poleg tega je prepričan, da slovenščina še nikoli ni uživala takega statusa kot zdaj, ko je uradni jezik Slovenije in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.

Mateja Tušek