Na praški Karlovi univerzi so tako odprli razstavo Sinergija Slovencev s Čehi o kulturnem sodelovanju med Slovenijo in Češko. Osrednji del razstave je posvečen predstavitvi čeških prevodov slovenskih literarnih del; tudi zato, ker je Češka druga država na svetu po številu prevodov slovenskih knjig. Slovensko obarvano dogajanje je zajelo tudi literarno kavarno Viola, kjer so na literarnem večeru z naslovom O trnu in roži svoja dela v češkem jeziku predstavili Milan Dekleva, Miha Mazzini, Barbara Korun in Maja Vidmar. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Andraž Polič.

Odločilna leta pred pomladjo narodov
Kulturno sodelovanje oziroma kulturne izmenjave med Slovenci in Čehi imajo že dolgo zgodovino. Največji zagon so dobile v 19. stoletju s popularizacijo panslavistične ideje. Panslavizem oziroma vseslovanstvo je bila ideja, ki se je med slovanskimi narodi znotraj Habsburške monarhije utrdila v prvi polovici 19. stoletja, torej v letih pred tako imenovano pomladjo narodov leta 1848, vrhuncem narodnega prebujenja in zahtev Avstrijcem podrejenih narodov po političnem zastopstvu in vsaj delni samoupravi.

Istega leta, natančneje med 2. in 12. junijem, je v Pragi potekal tudi slovanski kongres avstrijske monarhije. Pod predsedovanjem Františka Palackega so se udeleženci kongresa v manifestu izrekli za svobodo, bratstvo in enakost, za popolno enakopravnost vseh narodnosti ne glede na njihovo velikost ali politično moč, za preureditev Avstrije v zvezo enakopravnih narodov, zavzeli pa so se tudi za shod evropskih narodov.

Panslovanska ideja pod vplivom Herderjeve misli
Zanimivo je sicer, da je močna spodbuda za razcvet panslovanskega gibanja prišla iz nemških dežel, v katerih se je konec 18. stoletja prav tako začelo gibanje za razvoj avtohtone in odlične nemške kulture. Slovak J. Kollar, ki je v tridesetih letih 19. stoletja razvil idejo slovanske vzajemnosti, je tako precej prebiral Herderja in njegovo teorijo o jeziku kot temelju vsake kulture. Jezik pa tudi danes ostaja eden izmed ključnih označevalcev slovenske kulture, pa tudi sodelovanja med Češko in Slovenijo, pri katerem sodeluje tudi Inštitut slavističnih in vzhodnoslovanskih študij Karlove univerze, ki je skupaj s slovenskim veleposlaništvom v Pragi tudi organizator literarnega večera.

P. B.