Udeležili so se je njeni sodelavci, prijatelji ter številni kulturniki in umetniki. Po besedah glavnega odgovornega urednika 3. programa Ars Mateja Venierja je bila Šukljetova gospa po rodu in značaju.

Kot je uvodoma poudaril Venier, je bila Šukljetova pripadnica visokega meščanstva, ki je nekdaj svoje bogastvo razumelo kot dolg do svojega naroda, tako v kulturnem kot humanističnem smislu. Na Radiu Ljubljana, pozneje Radiu Slovenija, se je zaposlila leta 1948. Radiu je ostala zvesta do konca in mu pustila neizbrisen pečat. S svojim delom je ves čas izžarevala "kulturno širino in svetovljanski lesk", je poudaril Venier.

O upornem značaju Šukljetove priča intervju z Angelo Vode, ki je po besedah Venierja v tistih časih veljal "za več kot upornost". Kljub temu, da je bila Šukljetova aktivistka OF, ji povojni sistem ni povsem zaupal, kar "ji je bilo po malem ves čas dano vedeti", je dejal urednik in dodal: "Bila je naš človek, iskan zaradi obilice znanja, a obenem tudi ženska, odrinjena na rob."

Predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Dušanka Zabukovec se Šukljetove spomni kot "gospe z Beethovnove". Bila je prijateljica njene matere, prav tako prevajalke, Marjana Vojnovič. V spominu so ji ostali bleščeči prevodi Šukljetove, med katerimi je izpostavila Sliko Doriana Graya Oscarja Wilda.

Šukljetova je tudi na filmskem področju pustila globoko sled, predvsem zaradi njene analitične ostrine, je dejal Gorazd Trušnovec, urednik revije Ekran. Ta je lani Šukljetovi, ki je bila soustanoviteljica revije, podelila priznanje za življenjsko delo.

Slovo od 20. stoletja
Sociologinja in urednica Neda Pagon je povedala, da današnjega dogodka ne jemlje le kot slovo od dolgoletne prijateljice, pač pa kot slovo od 20. stoletja, ki mu je Šukljetova pripadala skupaj s svojo rodbino. Ta je bila del družbene in družabne zgodovine. Življenjski lok Šukljetove je zajel kar nekaj družbenih sistemov in krutih prehodov, iz katerih pa "ven ni prišla poškodovana, pač pa še bolj človeška", je dejala Pagonova.

S svojo meščansko omiko in svetovljanstvom je Šukljetova "odklanjala zgolj neumnost", je menila Pagonova, ki je opozorila še na njeno tiho zavzemanje za enakovrednost žensk. Pri tem se je "bolj kot za svojo sobo borila za sobo drugih", je dodala.

Filmar Milan Ljubić pa je opozoril na njeno naklonjenost do mladih, ki je je bil deležen tudi sam, ter na strast do kajenja. Kadila je vse od aretacij dalje, je pojasnil.

Rapa Šuklje se je rodila 26. aprila 1923 v Ljubljani. Študirala je pravo, med drugo svetovno vojno je doživela in preživela koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kmalu po vojni pa se je zaposlila v kulturnem uredništvu takratnega Radia Ljubljana. Bila je dolgoletna urednica oddaje Gremo v kino.

V slovenščino je prevedla številna tuja literarna dela iz angleške, ameriške, nemške in norveške književnosti, kot so Viharni vrh Emily Bronte, K svetilniku Virginie Woolf in Gospa s Pustega brega Anne Bronte. V filmsko publicistiko je kot avtorica ali soavtorica prispevala več monografij.

Umrla je 13. aprila, v 90. letu starosti.