Pred dolgim vročim poletjem se končuje šolsko leto, piše se matura, študenti v izpitnem obdobju končujejo študijsko leto. Ta polčas leta je res nekaj posebnega in zahteva svoj prostor. Zdi pa se, da vsako leto na novo pozabimo, da se moramo v etapnih časih predvsem upočasniti, se oddahniti, zazreti vase. Vsi prehodi so namreč takšni, čeprav si človek ravno vanje najraje umesti največ.
Je pa to tudi mesec, ki nas pred počitnicami in dopusti tako rekoč vsak dan (z)vabi ven iz svojih domovanj, mesec, v katerem se radi družimo ob dolgih večerih, ko mesto najdejo lahkotnejše teme. Slovenec pa v tem mesecu zaznamuje tudi enega svojih najpomembnejših praznikov – dan državnosti –, ko je pred 33 leti prvič dobil svojo državo. Letošnji junij bo tudi v znamenju pomembnih evropskih volitev in treh posvetovalnih referendumov.
Prav to časovno obdobje pa je narekovalo tudi zasnovo mesečnega programa radijskih iger na Prvem in Arsu Radia Slovenija. S temeljnimi poudarki o slovenstvu – nadaljevanka Pod svobodnim soncem po romanu Frana Saleškega Finžgarja, premena Cankarjevih Hlapcev v miniaturi HLPC ali pa Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi Ervina Fritza, Levstikov Krpan z Vrha in Dragi Slovenci Igorja Likarja – z nekaj bodicami, pa tudi čisto neposredno ostrimi ostmi med drugimi igranimi vsebinami s svojevrstnim magnetnim poljem preizkuša iglo na kompasu slovenstva. Kot se spodobi, bo mesec pred poletnim zatišjem vpeljala premiera nove kratke radijske igre V cvet po predlogi Simone Hamer, ki v širših kotih podaja razmisleke o človeku in trajnostnem razvoju tukaj in zdaj. Skratka, nadvse poln mesec je pred nami. Vzemite si čas zase, vam ljube in naravo, kdaj pa tudi za kakšno slušno zgodbo …
Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle
V soboto na Prvem junij vpeljuje premiera kratke radijske igre V cvet po predlogi dramaturginje in dramatičarke Simone Hamer. Igra na novo izprašuje človekov odnos do narave, sočloveka in drugih živih bitij. Glavna protagonistka radijske igre je Ona, interpretira jo Gaja Filač, ves čas svojega monologa išče odgovore na vprašanja o ekoloških in bivanjskih temah sodobnega človeka, ob koncu razmišljanja pa pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Ob tem je slušna razglednica mesta in mestnega parka, kot pravi režiser Klemen Markovčič, kot "zvočna tapeta" za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Večplastna dramaturška struktura monologa – od komentarja, povzetega dialoga, do notranjega monologa – je sicer narekovala snemanje govora v prvem planu, a hkrati klicala po njegovi panoramski razlastitvi, da bi se tako ustvarila jasna narativna struktura. Pa tudi (po)ustvarila implicitna dinamika sicer enovite pripovedne strukture. Tonski mojster je bil Urban Gruden. V miniaturi je govor prepleten z akustikami eksteriera kot "tretjega igralca" v igri – od sprehoda z mikrofonom skozi središče mesta do Tivolija do pozno košene jase z nakladnimi panji v zahodnem delu parka. Poslušanje čebel v panjih in na paši. Akustične komponente s svojim aktivnim komentarjem v estetski krog sklene izvirna glasba Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) in podčrta razpoloženjski ton igrane slušne miniature za eno igralko. Gre torej za programsko spodbudo poslušalcu za širše razmisleke o obravnavani problematiki, pa tudi za pogovore ob t. i. skupnem poslušanju.
Igra je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija maja 2024.
Mesto, ki ga ni
Junij v nedeljskem terminu radijske igre za otroke začenja Čudovito mesto Nigagrad po zgodbi Toneta Pavčka. Nigagrad je preprosto imenitno mesto. Vanj s čudežnim vlakom brez osi in koles pripotujeta naša glavna junaka, popotnika Saška in Marko, da bi doživela neverjetna doživetja.
Igro iz leta 1964 je zrežirala Rosanda Sajko, ob poslušanju te slušne pravljice pa so odraščale generacije, saj je izšla tudi na avdiokaseti in tako v otroških sobah na domišljijsko popotovanje zvabila marsikaterega otroka.
Ko ne gre le za smeh zaradi smeha
V terminu ponedeljkove radijske igre na Arsu je našla svoje mesto Pogodba o govedini znamenitega ameriškega satirika Marka Twaina. V povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, ampak je komedija morala imeti tudi satirično ost. Enako kot danes.
Igro je leta 1957 zrežirala Maša Slavec, spada pa v sklop t. i. antologijskih iger arhiva Radia Slovenija.
Povest davnih dedov za mesec, ko Slovenija zaznamuje dan državnosti
Junijske torke na Prvem je v terminu radijske igre zasedla nadaljevanka v štirih delih Pod svobodnim soncem. Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana okvirjajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega.
Igra iz leta 2004 je nastala po enem najbolj branih in popularnih romanov na Slovenskem. Finžgarjevo delo je za radio priredil Jože Vozny, zrežiral pa Igor Likar. V vlogi Iztoka Marko Mandić, v vlogi Irene pa Pia Zemljič.
Slušna miniatura o mogočni in protislovni osebnosti
V sredni kratki radijski igri Dragi Slovenci št. 2 je našel mesto spomin na Ivana Krambergerja. Njegov uboj se je živo dotaknil medijskega prostora, tako rekoč Krambergerjevega drugega doma. Dimnikarski vajenec, zdomec, izboljševalec in donator dializnih aparatov. Dobri človek iz Negove, prepričljiv retorik. Kandidat za predsednika države … Mogočna in protislovna osebnost, ki se je do svojega roba in še čez izrazila v prepišnem zgodovinskem času slovenskega osamosvajanja, v času močne čustvene plime in velikih družbenopolitičnih sprememb. V času za preroke in mučenike …
Dokudramo je leta 2012 zasnoval režiser Igor Likar.
Farsa o slovenskih rečeh ali najboljše so pečene piške
Četrtkov termin radijske igre na Arsu bo Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi po predlogi Ervina Fritza, ki je leta 1990 sprva zaživela kot dramsko-lutkovna uprizoritev v režiji Vinka Möderndorferja in produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana. Gre za farso o slovenskih rečeh, ki se dogaja v krajih, o katerih pravi avtor, da so "znani po bebavosti in alkoholizmu". Za prikaz na glavo postavljene pravne države je Fritz uporabil znane junake iz slovenske klasične literature in jim kot dramske osebe na koncu svoje farse dodal tudi njihove stvarnike. Tako so nosilci farse Butalci, črna ovca med njimi pa razbojnik Cefizelj. Ta je hkrati tudi Cankarjev farsični junak Peter Krištof, za katerega velja vsesplošni lovopust. Tematsko tako farsa odpira dileme človekove eksistence, ujete v znano zveličavno mero "najboljše so pečene piške", o kateri so se izrekli že Prešeren, Cankar in Milčinski, Fritz pa jih aktualizira le z bistvenim in aktualnim vprašanjem: "Se bo butalski svet razvil kaj v glavo?"
Igro iz leta 1990 je za radio zrežirala Rosanda Sajko.
Zagonetne poteze človeka
Rekord, tokratna sobotna kratka radijska igra na Prvem, je satira znanega češkega pisatelja Karla Čapka, sicer poznavalca človeške nravi. In prav o teh zagonetnih potezah človeka v tej slušni igri.
Po istoimenski satiri jo je leta 1992 zrežirala Elza Rituper.
O srajci, ki opravi s tistimi, ki niso vredni, da bi jo nosili
Prvi junijski teden v nedeljo na Prvem sklepa radijska igra za otroke Čudežna srajca po zgodbi Leopolda Suhodolčana. Duhovita in poetična zvočna pravljica je pravljična v pravem pomenu besede. Naša čudežna srajca iz naslova namreč opravi s tistimi, ki niso vredni, da bi jo nosili, in preprosto nagradi dobro.
Igro iz leta 1956 je zrežiral Mirč Kragelj.
Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365 in RTV Živ Žav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje