Obeležje je češki veleposlanik v Ljubljani Petr Voznica odkril na hotelu Slon, saj je bil Gerstner tudi s tem povezan. Poročen je bil namreč z Josefino Gnezdo, hčerko lastnika hotela Slon, v hotelu pa je tudi bival.

Gerstnerja, ki se je rodil leta 1851 na Žluticah na Češkem, je za glasbo navdušil Emanuel Wirth, ki se je pozneje v Berlinu uveljavil kot priznan in uspešen violinist. Gerstner se je leta 1864 vpisal na Praški konservatorij, kjer je do leta 1870 študiral violino v razredu dveh takratnih najuglednejših violinskih pedagogov - Moritza Mildnerja in Antonina Benewitza.

Učitelj Lea Funteka
V Ljubljano je prišel leta 1871 in se zaposlil kot direktor Deželnega gledališča in kot violinski pedagog na šoli Filharmonične družbe. Posvečal se je poučevanju glasbe, med več kot tisoč njegovimi učenci pa med drugim najdemo priznanega violinista, dirigenta in skladatelja Lea Funteka.
V Ljubljani je Gerstner deloval tudi kot violinist, sodeloval je na številnih komornih koncertih, med drugim tudi s slavnim Gustavom Mahlerjem. S svojim znanjem in pedagoško dejavnostjo je utiral pot razvoju violinizma na Slovenskem in postavil prve pomembne temelje, na katerih so gradile vse poznejše generacije violinskih pedagogov, ki so bile skupaj z njim neposredni snovalci današnjih orkestrov.
Umrl v revščini in bedi
Vendar mu niti njegove velike zasluge niti odlikovanje, ki mu ga je zanje leta 1902 podelil Franc Jožef, nista prizanesla, da ne bi starosti preživel v revščini in bedi. Umrl je leta 1939 prav v Ljubljani, pokopan pa je na ljubljanskih Žalah. Tudi spomin nanj je, čeprav je glasbenemu življenju v Ljubljani vtisnil pomemben pečat, potisnjen v ozadje, saj je deloval predvsem kot pedagog in za seboj ni pustil sledi v obliki partitur kot drugi veliki glasbeni ustvarjalci, pojasnjuje muzikologinja Maruša Zupančič z Muzikološkega inštituta ZRC SAZU.