Cerkev sv. Demetrija so sicer zgradili v 14. stoletju, vendar je bila kasneje, leta 1886, močno prenovljena. Foto: Balkan Insight
Cerkev sv. Demetrija so sicer zgradili v 14. stoletju, vendar je bila kasneje, leta 1886, močno prenovljena. Foto: Balkan Insight
Skopje, freske, čudež, sij
Verniki, ki so jih v cerkvi pogrešali, odkar je bližnje gradbišče zaprlo glavni vhod v stavbo, so se po poročanju televizije o nenavadnih spremembah v dolgi vrsti vili pred vhodom, da bi videli freske. Foto: Balkan Insight
Skopje, freske, čudež, sij
Tamkajšnja duhovščina trdi, da so na freskah nenadoma opazili svetlejše svetniške sije in izrazitejše barve. Foto: Balkan Insight

"Že 26 let sem duhovnik in nikoli nisem bil priča takšnemu čudežu," je po poročanju Balkan Insight povedal Dragi Trpeski. Poslikavo so si te dni prišli ogledati ljudje z vseh koncev Makedonije, vsi pa vendarle ne verjamejo, da gre za čudež, ampak so prepričani da je spremembe mogoče znanstveno pojasniti.
Cerkev, ki velja za eno najstarejših sakralnih stavb v mestu, je najbolj znana prav po stari stenski poslikavi. Zanimanje med ljudmi je zbudila po poročanju tamkajšnje televizije o nenavadnih spremembah, ki so jih opazili prav zadnjih dneh. Po navedbah duhovščine naj bi svetniški siji čez noč postali bolj sijoči in freske nasploh bolj polnih barv.
Upad obiska v zadnjih mesecih
Nekateri predstavniki krajevne duhovščine so prepričani, da je sprememba barv znak nezadovoljstva zaščitnika cerkve z upadom obiska vernikov. To je posledica bližnjega gradbišča, ki od lani zapira glavni vhod v cerkev.
Kot trdijo, je bilo pred odprtjem gradbišča v cerkvi tudi po 20 porok, zdaj pa tega števila niti v mesecu dni ne dosežejo. Cerkev je že obiskal nadškof Štefan, vendar fresk ni komentiral, še poroča Balkan Insight.
Vsi obiskovalci v spremembi fresk vendarle ne prepoznajo čudeža, ampak so prepričani, da gre za neke vrste kemično reakcijo ali celo namerno potegavščino za privabljanje pozornosti. "Menim, da je za vsem skupaj znanstvena razlaga. Ne želim pa verjeti, da bi duhovščina na ta način namerno osleparila ljudi," pravi Stavre Dulakovski.

Zavetnik pred stiskami in napadi
Sv. Demetrij Solunski je bil že v zgodnjem srednjem veku priljubljen svetnik, h kateremu so se verniki zatekali kot zaščitniku pred nadlogami, stiskami in sovražnimi napadi. Demetrij oziroma Dimitrij iz Soluna - tam naj bi bil tudi njegov grob, ki je v srednjem veku postal pravo romarsko središče - goduje prav 9. aprila, ponekod 26. oktobra. Bil je priljubljen svetnik bizantinskega sveta, samo v Grčiji mu je bilo posvečenih več kot dvesto cerkva. Po nekaterih domnevah gre za dva svetnika z istim imenom - eden je umrl mučeniške smrti v Solunu, drugi v antičnem Sirmiju (danes Sremska Mitrovica).
Sv. Demetrija so pogosto upodabljali skupaj s svetniki na konjih, zlasti svetim Jurijem, verjetno zato, ker se je v svoji legendi pogosto pojavljal kot visok častnik rimske vojske, včasih tudi prokonzul v Ahaji. Tako je največkrat upodobljen kot rimski častnik s sulico in kopjem, s ščitom in petimi vrtnicami na križu.