Začnimo z malteškimi načrti za leto, ki je pred vrati. Najmanjša evropska prestolnica se ponaša s pestro zgodovino; Hollywoodu redno služi kot kulisa za snemanje filmov, turisti pa jo oblegajo v trumah. Mesto s približno 6.000 prebivalci je od leta 1980 tudi vpisano na Unescov seznam kulturne dediščine.

Vendar pa je Malta od umora znane malteške novinarke in komentatorke Daphne Caruana Galizia oktobra letos v globoki krizi. Poleg tega se je najmanjša članica EU-ja znašla na prangerju zaradi očitkov o korupciji, ugled Malte kot davčnega raja pa tudi ne pripomore ravno k pozitivni podobi otoka.

A EPK Valletta 2018 je zanje ena od dobrih novic - Valletta sicer ne velja ravno za prostor buhteče kreativnosti, čeprav je nekaj stavb v mestu načrtoval zvezdniški arhitekt Renzo Piano. (Ukvarjal se je s starimi mestnimi vrati in načrtoval poslopje parlamenta, opero, ki so jo med drugo svetovno uničili nemški bombniki, pa je spremenil v gledališče na prostem. Vendar pa so bili njegovi posegi tudi predmet številnih kritik.)

Ko je bila Valetta leta 2012 izbrana za nosilko laskavega naziva, so mestne oblasti to videle kot odlično priložnost, da svetu pokažejo lepoto mesta in da mestu vdihnejo novo življenje. "Zagotovili smo največjo naložbo v zgodovini neodvisne Malte, to je od leta 1964, da prenovimo mesto," se je pohvalil vodja projekta Jason Micallef. Za prenovo mesta so od leta 2013 namenili več kot 50 milijonov evrov, da tega so deset milijonov namenili za kulturo. Tako naj bi sredi leta vrata odprl tudi nov umetnostni muzej.

Kljub temu imajo številni kulturniki še vedno občutek, da jih politika ne jemlje resno, o kulturni politiki sami pa menijo, da je brez vizije. Micallef tega mnenja ne deli. "Naš program je narejen. Bo zabaval, izzival in tudi provociral - predvsem pa navdihoval," je povedal. Otvoritveni teden EPK-ja bo potekal od 14. do 21. januarja. Ponudil bo koncerte, nastope uličnih umetnikov in performanse ter druge dogodke, s katerimi bo oživil mestne ulice. Glavnina dogajanja bo potekala na štirih osrednjih trgih v mestu, tudi ob Vodnjaku Tritona, kjer bo nastopila znamenita katalonska skupina La Fura dels Baus.

Na področju vizualne umetnosti je med drugim napovedana razstava malteških umetnikov z naslovom Inspired in China, ki bo od 19. januarja pa do sredine avgusta na ogled na različnih lokacijah po Malti. Med 29. junijem in 14. julijem pa bo na Malti potekal mednarodni festival umetnosti, ki bo ponudil pestro paleto razstav in drugih dogodkov.

Predstava Rockquiem v izvedbi Malteškega filharmoničnega orkestra bo predstavila rockovsko različico znamenitega Mozartovega Rekviema, ki ga skladatelju ni uspelo dokončati, saj ga je prehitela smrt, Gledališče Manoel pa bo na oder postavilo Mozartovo opero Don Giovanni. Ljubitelje literature bo avgusta na Malto vabil festival sredozemske literature. Kot enega izmed vrhuncev dogajanja pa organizatorji napovedujejo spektakel s plovili The Peagant of the Sea, ki bo junija potekal v pristanišču.

"Laboratorij Evrope" na Nizozemskem
Glavno mesto nizozemske province Frizija Leeuwarden ima približno 100.000 prebivalcev, med najbolj znanimi hčerami in sinovi mesta pa sta zagotovo kurtizana, eksotična plesalka in najbolj znana vohunka na svetu Mata Hari ter grafik, rezbar in litograf Maurits Cornelis Escher.

V zgodovino mesta pa se je zapisal tudi Frizijec Johan van Aken, ki je bil zelo svojeglav mož. Leta 1529 je namreč hotel v Leeuwardenu zgraditi 120 metrov visok cerkveni zvonik, pa čeprav so bila tla preveč močvirnata za takšen podvig. In zgodilo se je neizogibno - stolp se je pogreznil. Danes je Oldenhove s približno 40 metri tako prej stolpič, je pa prav tako poševen kot njegov višji brat v Pisi. Za Leeuwarden si v resnici ni mogoče predstavljati boljšega simbola mesta. Glavno mesto Frizije je namreč eno najbolj samosvojih mest v regiji in je na to tudi ponosno.

Frizijci želijo tudi pokazati, kako se lotevajo težav podeželske pokrajine, kot so revščina, staranje prebivalstva, podnebne spremembe in izumiranje podeželja. Leeuwarden želi postati "laboratorij Evrope", v katerem bodo Frizijci pokazali, kako je mogoče prihodnost oblikovati na svoj način, ustvarjalno in pogumno.

EPK bo potekal pod motom Odprta skupnost, ob tamkajšnjem prebivalstvu bo k EPK-ju svoje prispevalo tudi približno 300 umetnikov z vseh koncev sveta. Njihov oder ne bo le historični Leeuwarden s svojimi slikovitimi kanali, uličicami in hišami, ampak celotna Frizija, ki jo zaznamujejo ravnina in prostrano nebo, številni kanali in obmorska pokrajina ter očarljive vasi in mesta.

Obmorska pokrajina je denimo prizorišče projekta Sense of Place, ki bo združil okoli 50 umetniških del. Ta bodo po besedah umetniškega vodje in priznanega gledališkega ustvarjalca Joopa Mulderja znova vzpostavila povezavo med morjem in ljudmi, ki je bila prekinjena z gradnjo nasipov. Med drugim bo mogoče videti v nasip integrirano zleknjeno žensko telo bujnih oblin, nekateri umetniki bodo svoja dela postavili tudi v vodo. Nekatera bodo tako ostala za večno, spet druga bodo čez nekaj časa izginila, saj jih bo razžrla morska voda, je še povedal Mulder.

Voda oziroma led pa je tudi element, ki prek Elfstedentochta povezuje enajst frizijskih mest. Legendarni Elfstedentocht je najtežja in najdaljša drsalna proga na svetu. Kar 200 kilometrov dolga proga teče po zamrznjenih kanalih vzdolž enajstih mest province. Zaradi podnebnih sprememb in vedno bolj milih zim je sicer tekmovanje nazadnje potekalo leta 1997.

In ker mest ne povezuje več led, jih bo z EPK-jem povezala voda. Enajst mednarodno priznanih kiparjev je namreč v sklopu EPK-ja za vsako izmed mest zasnovalo po en vodnjak. Za Leeuwarden je denimo Španec Jaume Plensa zasnoval dva metra visoki glavi, ki ju obdaja prstan meglice, svoje delo pa naslovil Sanje o prihodnosti.

V Muzeju Frizije pa je že od oktobra 2017 na ogled razstava, posvečena Mati Hari. Na njej obiskovalec prek njenih osebnih predmetov - fotografij, albumov s časopisnimi izrezki, pisem in vojaških dokumentov - spozna Margaretho Zelle, dekle, ki se skriva za ikoničnim likom Mate Hari.

Otvoritveni konec tedna EPK Leeuwarden bo potekal 27. in 28. januarja, nato pa se bodo številni dogodki - festivali, predstave, razstave in drugo - vrstili skozi vse leto.