Ibis je v starem Egiptu veljal za sveto ptico, študija živalskih mumij, objavljena v strokovni reviji Journal of Archaeological Science, pa kaže, da so jo po smrti in morda tudi v življenju obravnavali podobno kot ljudi.

Zlomljeni vratovi v Totovo čast
Mumijam ptic so namreč kot ljudem pri mumifikaciji odstranili glavne notranje organe, za popotnico v posmrtno življenje pa so ibisom v kljun ali telo namestili hrano - polže in pšenična zrna. "Da so ptice dobile hrano za posmrtno življenje, kaže na to, da je bila njihova posmrtna blaginja pomembna za duhovnike, ki so jih balzamirali," je za Discovery News povedal glavni avtor raziskave, antropolog Andrew Wade z univerze v Zahodnem Ontariu. Raziskovalci domnevajo, da so notranje organe ljudi in živali Egipčani želeli ohraniti, da bi lahko lastnikom še naprej služili v onstranstvu.

Wade pravi, da se zdi, da so si bili ljudje in živali do neke mere v smrti enaki in da so z ibisi verjetno tudi med življenjem ravnali spoštljivo. A svete ptice, ki so jih vzgajali v templjih za obrede žrtvovanja, so večinoma končale nasilne smrti. Vsi ibisi v raziskavi so imeli zlomljene vratove in so jih verjetno namerno ubili v obredih žrtvovanja enemu najpomembnejših staroegipčanskih bogov Totu, ki je najbolj pogosto upodobljen ravno z ibisovo glavo.

Več milijonov žrtvovanih ptic
Čeprav so v čast bogov svečeniki v starem obdobju Egipta žrtvovali tudi ljudi, so bila živalska žrtvovanja izvedena skoraj v industrijskih razsežnostih. Wade namreč razlaga, da so daritvene mumije ibisov našli v Totovih svetiščih po vsem Egiptu, v središčih kulta Abidosu, Sakari in Tuna El Gebelu pa so jih našteli več deset tisoč ali celo več milijonov.

Na splošno pa je bilo življenje živali podobno človeškemu v smislu, da so nekatere živele v razkošju, druge pa so bile bolj orodje za doseganje določenih ciljev. "Živali so bile v Egiptu zelo pomembne kot totemi posameznih božanstev, viri hrane in s tem življenja ter kot viri surovin. Domače ljubljenčke pa so tako kot danes pogosto zelo razvajali ter jim v življenju in smrti nudili podobne ugodnosti kot ljudem," je dvojni odnos starih Egipčanov do živali opisala Salima Ikram, soavtorica raziskave in profesorica egiptologije na ameriški univerzi v Kairu. Povedala je še, da so ob mumificiranih živalih arheologi pogosto našli hrano ali njene ostanke: ob mačkah mleko, ob opicah pa, denimo, datlje. Ibis si je po njenih besedah zaslužil še posebno pozornost in spoštovanje, ker so ga Egipčani povezovali s Totom, bogom modrosti in pisanja – tudi zato, ker jih je ibisov kljun spominjal na pisalo.