"Karpo je bil, je in bo povsod, kjer je film: v kinoteki, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na Liffu v Cankarjevem domu, na filmskih festivalih po Evropi, na premierah debitantov in na retrospektivah starejših kolegov; vselej je tam, kjer je slovenski film. Njegova predanost filmu je popolna in nam vsem za vzor," je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija, ki so jo sestavljali predsednik Damjan Kozole ter člana Urša Menart in Darko Sinko.
Njegovi kratki filmi, kot so Piknik v nedeljo, Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali Film s 14441 sličicami, pa celovečerci Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj, so pomemben del slovenske, pa tudi evropske filmske dediščine.
Prikazani so bili na večini najprestižnejših filmskih festivalov - Umetni raj med drugim tudi v uradnem programu Cannesa - in na številnih retrospektivah po vsem svetu. Zanje je Karpo Godina prejel veliko nagrad. Uveljavil pa se je tudi kot direktor fotografije in montažer, med drugim je posnel nekaj kultnih jugoslovanskih črnovalovskih filmov, med njimi z berlinskim zlatim medvedom nagrajeni film Zgodnja dela v režiji Želimirja Žilnika.

Profesor na AGRFT-ju
Bil je tudi profesor na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo (AGRFT), tako da se je marsikateri delujoči slovenski režiser prav na njegovem prvem predavanju naučil v kamero vstaviti 16-milimetrski filmski trak.
"Karpovi liki posameznikov pogumno kljubujejo času, avtoritetam in uniformiranosti; njegovi filmi s provokativnostjo, ki je vselej tudi duhovita, z drzno kompozicijo kadrov in montažo ter z veseljem do eksperimentiranja in raziskovanja filmske forme še danes navdihujejo mlajše generacije filmskih avtorjev in gledalcev in so obenem še zmeraj nadvse aktualni," je še zapisala žirija.
Karpo Godina, rojen leta 1943, je študiral gledališko, radijsko, filmsko in TV-režijo. S svojimi celovečerci Splav meduze, Rdeči boogie, Umetni raj je sodeloval v uradnih programih na skoraj vseh vidnejših svetovnih filmskih festivalih: v Cannesu, Berlinu, Londonu, Los Angelesu, Montrealu, Tokiu, Sydneyju, Melbournu, Torontu, Edinburgu, Carigradu, San Franciscu, Rotterdamu, Strasbourgu in še na približno 20 drugih festivalih.
Splav meduze najboljši slovenski film
Slovenski filmski kritiki so v anketi časopisa Delo dve leti zaporedoma proglasili Splav meduze za najboljši slovenski film vseh časov. Prejel je več kot 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad, med njimi leta 1979 nagrado Prešernovega sklada, leta 2006 Prešernovo nagrado za življenjsko delo in leta 2013 Badjurovo nagrado za življenjsko delo.
Bil je član žirije na več festivalih, poleg tega je član evropskega združenja direktorjev filmske fotografije Imago v Londonu ter soustanovitelj in prvi predsednik Združenja filmskih snemalcev Slovenije. Tudi Imagova žirija evropskih direktorjev fotografije je, ko je ob 100-letnici filma izbrala 100 najpomembnejših evropskih filmov z vidika filmske fotografije v obdobju 1895-1995, njegov Splav meduze opredelila za najpomembnejši evropski film leta 1980.