Otto Wagner (1841-1918), ki je umrl na današnji dan pred okroglim stoletjem, je že v času življenja veljal za enega najpomembnejših dunajskih arhitektov, njegove stvaritve veljajo za mejnike na poti iz historicizma v moderno.

Utemeljitelj dunajske arhitekturne šole
Rodil se je v Penzingu blizu Dunaja, arhitekturo je študiral na Visoki tehniški šoli na Dunaju in v Berlinu. Svoj lastni biro na Dunaju je vodil od leta 1863, od leta 1894 je bil profesor in vodja oddelka za arhitekturo na dunajski likovni akademiji, član dunajske Secesije pa je bil od leta 1899. V prvem obdobju ustvarjanja je bil še pod vplivom historicizma in klasicizma, pozneje se je približal t. i. uporabnemu slogu secesijske arhitekture. Poudarjal je funkcionalnost, konstrukcijo in material.

Poleg arhitekturnega ustvarjanja je pomemben tudi njegov prispevek k oblikovanju novih generacij arhitektov. Bil je utemeljitelj dunajske arhitekturne šole. Med njegovimi študenti na dunajski Akademiji lepih umetnosti pa je bil v letih 1895 in 1898 tudi slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki je študij končal kot najboljši v letniku.

Pečat na videzu avstrijske prestolnice
Načrtovanje postaj in mostov dunajske mestne železnice, ki se jim je posvečal od leta 1894 dalje, je bilo eno njegovih večjih naročil. Še intenzivneje se je posvečal projektu, ki na koncu ni bil izveden, in sicer načrtovanju mestnega muzeja na Karlovem trgu. Muzej naj bi sicer stal na mestu, kjer je bil pozneje zgrajen Muzej Dunaja. Z načrti za moderno monumentalno poslopje se je Wagner neutrudno ukvarjal od leta 1900 do 1910, na koncu pa so njegovi konservativni nasprotniki dosegli, da niso bili izvedeni.

Otto Wagner, izjemen vizionar
Ob okrogli obletnici smrti se Wagnerju poklanjajo v Muzeju Dunaja z obsežno razstavo, ki po besedah kustosinje Eve-Marie Orosz prikazuje njegov razvoj od le slabo obravnavanih začetkov v historicizmu do modernega sloga. "Zame je največji optimist moderne," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA ob razstavi dejal direktor muzeja Matti Bunzl, ki je Wagnerja označil za izjemnega vizionarja.

Razstavljeni tudi eksponati iz Ljubljane
Od marca je na ogled je več kot 500 eksponatov, večina jih je iz zbirke Muzeja Dunaja, tisti, ki pripovedujejo o Plečniku, pa prihajajo iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML). Ljubljanski muzej je iz Plečnikove zbirke posodil Wagnerjeva pisma slovenskemu arhitektu in dve fotografiji. Na eni je Plečnikov portret iz Wagnerjevega ateljeja iz leta 1898, na drugi pa portret Wagnerjevih študentov, med katerimi je tudi Plečnik, iz leta 1897.

V razstavo niso vključeni le številni načrti in modeli, temveč tudi pohištvo, ki ga je načrtoval Wagner. Še posebej je dragocen naslonjač, ki ga je Wagner zasnoval za tedanjega župana Karla Luegerja. Tudi tu je za v primerjavi s sijajno izvedbo v ospredje postavil njegovo funkcionalnost.

Številni neuresničeni projekti
Ker se je Wagner zavzemal za novo umetnost gradnje, vendar so tradicionalisti njegove radikalne predloge razumeli kot provokacijo, so številni njegovi projekti ostali le na papirju. Po besedah kustosa razstave Andreasa Nierhausa je bil Wagner pred svojim časom, uresničitev njegovih idej pa so ovirali ozkosrčneži njegovega časa.

Razstava v Muzeju Dunaja, naslovljena preprosto Otto Wagner, predstavlja tudi arhitektovi glavni deli, torej poslopje Poštne hranilnice na Dunaju in cerkev na Steinhofu. Na ogled je še do 7. oktobra.