Muzikal Spamalot, ki je na broadwayske odre prišel leta 2005, v Londonu pa se predstavil leto pozneje, so navdušeno sprejeli tako občinstvo kot kritiki, prejel je tri tonyje, samo v prvem tednu igranja na Broadwayu pa zaslužil več milijon dolarjev, je povedal Eric Idle, ki je napisal besedila in sodeloval pri glasbi za muzikal.
Ta zgodbo povzema iz filmske uspešnice, nastale 30 let pred filmom, in pripoveduje o skupini srednjeveških vitezov, ki iščejo mitični sveti gral. Od tu naprej se muzikal razširi in z značilno norčavostjo parodira pesmi iz poznanih muzikalov ter tako v precep vzame še fenomen Broadwaya, vključno z muzikali Andrewa Lloyda Weebra. "Še nikoli ni bilo bolj norčavega, absurdnega muzikala, kot je ta, ali muzikala, ki bi v večji meri koketiral s privlačnostjo britanskega občutka za humor," je zapisal kritik Telegrapha Charles Spencer ob britanski premieri. Na plakatih je zapisano, da je muzikal "ljubeče iztrgan" iz filma Sveti gral.
Sedmi Python?
A člane Monty Pythona zdaj, po sedmih letih, toži producent filma Sveti gral, Mark Forstater, ki meni, da je njegov avtorski vložek večji, kot mu je priznano, delež izplačanih avtorskih pravic pa premajhen. Forstater se je tako spustil v sodno bitko s člani igralske skupine. Producent in njegova družba Mark Forstater Productions Ltd. sta sprožila zahtevo proti Python (Monty) Pictures Ltd (PMP), ki zastopa filmske interese "montypythoncev", ter proti Freeway Cam Ltd, upraviteljem avtorskih pravic in prihodkov filma Sveti gral. Kot je na sodišču povedal njegov odvetnik Tom Weisselberg, bi morali Forstaterja obravnavati kot "sedmega Pythona". Proti producentu se na sodišču zagovarjajo Eric Idle, Michael Palin in Terry Jones, John Cleese in Terry Gilliam dogajanje spremljata iz tujine, šesti član Pythonov Graham Chapman pa je umrl leta 1989.
Člane Monty Pythona je producent obtožil, da niso plačali Forstaterju vsega, kar so mu dolžni po dogovoru s PMP-jem iz leta 1974. Obe strani se strinjata, da je Forstater upravičen do deleža prihodka, prerekajo pa se o obsegu njegove pravice. Pod pogoji dogovora iz leta 1974 naj bi bili investitorji v film (tudi Forstater) upravičeni do polovičnega deleža vseh trgovskih dohodkov. Forstater trdi, da bi moral biti upravičen do ene sedmine tega zneska, torej enak delež, kot ga prejema vsak izmed "Pythonov", rečeno pa mu je bilo, da je upravičen le do ene štirinajstine zneska, in v skladu s tem tudi prejema tantieme od leta 2005.

Med pomembno vlogo in bojem za denar
Kot je povedal, je igralce opozoril, da nekateri deli materiala niso zelo smešni, in jim predlagal razširitev zgodbe zunaj linije Kralja Arturja. "Filmski producent je bistven pri ustvarjanju filma," je Forstater povedal na sodišču, brez filma pa tudi muzikala in takšnih prihodkov ne bi bilo. In čeprav je Forstater po besedah odvetnika v težkih finančnih okoliščinah in je bil tako prisiljen začeti sodni postopek – producent je namreč junija oznanil bankrot, a ga prejšnji mesec tudi razveljavil –, je druga stran zgodbe tudi ta, da naj bi prav svetovni komercialni uspeh muzikala pred sedmimi leti vodil v znižanje Forstaterjevega deleža od prihodkov, ki jih prinaša Sveti gral.
Po BBC-ju in The Independentu