"Moja neopredeljivost izhaja iz naravne potrebe, ki je nastala zaradi naravnega položaja. Performer sem postal zato, ker sem videl, da našega dela ne mara niti občinstvo niti skisana kulturna smetana niti novinarstvo. In smo začeli delati performanse," je večplastni odrski roker neupogljive drže dejal o tem, da je težko ujeti v eno samo definicijo.

Vsestranskemu umetniku so v nedeljski oddaji podelili Ježkovo nagrado, ki jo RTV Slovenija podeljuje v spomin in obujanje žlahtne tradicije Frana Milčinskega – Ježka. Letošnji nagrajenec ga je imel dvakrat priložnost srečati, in sicer v radijski oddaji Veseli tobogan v 70. letih. "Tedaj je bil radio že nepomemben in tudi Ježek, ki je bil krasno urejen, kar se na radiu ni videlo, je kot nepomemben nastopil tam," je dejal. "Kakor Prešeren v svojem času, je bil Ježek odrinjen. Niso mu dali televizijskega medija, čeprav je bil izredno duhovit. V glavnem, ta naša slovenska kulturna stvarnost, ki je meni za čuda dodelila to nagrado, je res nepozabna."

Nagrado mu je izročil predsednik žirije Slavko Hren, ki je ob tem med drugim dejal, da so dolgo vedeli, da je Brecelj s svojimi besedili bogastvo v slovenskem prostoru in zdaj se jim je zdel pravi čas, da to tudi pokažejo. "Čeprav so bili predlogi zelo dobri, se je žirija enoglasno odločila za vas, za poklon vašemu delu z upanjem, da boste še kaj dali temu prostoru." Ob tem je spomnil na dediščino še enega Ježkovega nagrajenca, Tomaža Pengova, čigar 70-letnico rojstva smo zaznamovali v teh dneh. "In ob Markovi poeziji in Tomaževi plošči mislim, da nismo imeli boljšega besedotvorja in kantavtorske pesmi."

V pogovoru z voditeljico Bernardo Žarn ji je izročil list, ki ga je opisal kot atentat na njeno medijsko osebnost, saj je vseboval seznam vprašanj, ki jih želi, da bi ga vprašala. Eno od teh je bilo: Kaj je kolenovanje? Ob tem je opisal svoj dolgoletni performans, v katerem si je od novembra 2011 do decembra 2018 na kolena vsak dan privezoval copate ali poceni rjuhe in tako kolenoval pred občino. To je bilo namenjeno temu, je pojasnil, da bi v primeru, da bi srečal nekdanjega župana Borisa Popoviča, "ki smo ga za 17 glasov spravili ob njegov županski stolček, padel na kolena in pogledal v tla". "Nič nimam na kolenih od decembra 2018, ko smo izvedeli, da je domišljavec izgubil na volitvah. Takrat se je to končalo. Temu se reče monumentalni performans."

Na vprašanje, ali kaj v življenju obžaluje, pa je odgovoril: "Obžalujem, da nimamo na transakcijskem računu naših organizacij na primer 50.000 evrov, ker bi s tem lahko pomagal ustvarjalcem in radodarnim ljudem okrog sebe, ki vidim, da so zanemarjeni, brez denarja in v velikih zdravstvenih ali drugih težavah."

In koga najbolj mara? V primeru, da lahko izbira tudi med tistimi, ki jih ni več z nami, je izbor precej večji, pravi. Pri tem je navedel Franceta Prešerna, predvsem zato, ker je znal tako kleno, gosto in globoko zabosti z besedami.

Na vprašanje, kateri spomin mu je posebej ljub, nagrajenec odgovarja: "Vsi spomini mi postajajo vedno bolj ljubi, ker me spomin vedno bolj zapušča. Zato so mi vsi spomini ljubi. Eden od najljubših spominov pa mi je ta, ko mi je pred eno uro vaš direktor Igor Kadunc dejal, da bo pazil, da se denar ne bo pokvaril."

V znamenju Ježkovih nagrajencev
Oddaja Vikend paket je bila tokrat v celoti posvečena Ježkovi nagradi, poleg Breclja pa so v goste povabili tudi tri dozdajšnje dobitnike Saša Hribarja, Jureta Ivanušiča in Ljerko Belak. V oddajo so povabili tudi Ježkovega vnuka, odličnega improvizatorja Juša Milčinskega, pogovarjali pa so se tudi z Nano Milčinski.

"Marko Brecelj je sodobni ustvarjalec, ki ga je težko ujeti v eno samo definicijo, saj je v svojem dolgem ustvarjalnem življenju zamenjal že več identitet in se v slovenski javnosti prikazoval v različnih personifikacijah. Skupni imenovalec teh je nemara performans oziroma performativno v širšem smislu," beremo v utemeljitvi.

Nagrajenca je na predlog skupine predlagateljev izbrala žirija, v kateri so sedeli predsednik Slavko Hren ter člani Gabrijela Gruden, Goran Dekleva, Aleša Valič, Mitja Rotovnik, Branka Bezeljak in Gašper Salobir.

Kot so zapisali, se nagrajenec enako dobro znajde na ulici kot v dvorani, najsi bo gledališka, javni prostor kot tak, prizorišče družbene ali politične manifestacije ali gostilna. Tudi ulica je njegov naravni ambient, najsi gre za trg, ložo, pomol na morski obali ali cesto.

"S svojim na videz pobalinskim nastopaštvom vnese v rutino performativnega dogodka motnjo, njegov potek se paralaktično odkloni od načrtovane smeri oziroma poti, rezultat sta, po vsem sodeč, negotovost in rahlo nelagodje prisotnih. V tem je morda najmočnejši estetski, etični in politični dosežek Brecljeve performativne aktivnosti: s svojimi simbolnimi akcijami, ki so hkrati tudi povsem konkretne, opozori na določeno motnjo, diskonsenz, disruptnost v družbenem in političnem funkcioniranju, brez verbalnega angažmaja," je še zapisano v utemeljitvi.

Brecelj je v nekaj manj kot 50 letih kariere objavil samostojni album Coctail, ki ga številni še danes štejejo za najboljši slovenski kantavtorski album v Sloveniji. Znan je tudi po rokovski skupini Buldožer, v kateri je bil pisec večine besedil in glavni pevec. Leta 1991 je prevzel vodenje Mladinskega kulturnega, socialnega in multimedijskega centra v Kopru ter ustanovil Društvo prijateljev zmernega napredka.

Nagrado Franeta Milčinskega – Ježka RTV Slovenija podeljuje z željo, da bi spodbudila izvirne dosežke in nagradila opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.

Spodaj vabljeni k ogledu dokumentarnega portreta nagrajenca z naslovom Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj avtorja in režiserja Janeza Burgerja.

Lani je Ježkovo nagrado dobil glasbenik Zoran Predin, za življenjsko delo pa so jo podelili igralcu Juriju Součku.