Leta 1960 (natančneje 22. decembra 1960) rojeni Jean-Michel Basquiat si je pot v svet umetnosti utrl in odprl s pisanjem grafitov po New Yorku, v 80. letih prejšnjega stoletja pa se je uveljavil predvsem kot avtor neoekspersionističnih del. Basquiat je izhajal iz rasno mešane družine (mama je bila Portoričanka, oče pa Haitijec), kar je pomenilo, da je že pri sedmih letih tekoče govoril francosko, špansko in angleško, ko pa se je naučil brati, pa je te jezike tudi bral, kar mu je omogočilo dostop do npr. simbolistične poezije v izvirniku.
Fundacija Beyeler iz švicarskega Riehena je pripravila retrospektivno razstavo, posvečeno temu umetniku, ki velja za prvega temnopoltega umetnika z mednarodno pridobljeno slavo.

"Underground" slava
Svoje zanimanje za umetnost je mladi Basquiat izkazal že zelo zgodaj, v najstniških letih se je posvečal (tedaj niti ne umetniško cenjenim) grafitom, označenim s podpisom SAMO. Skupaj Keithom Haringom in Kennyjem Scharfom so po East Villagu pisali takšne in drugačne slogane (in pripomogli k vzponu t. i. ulične kulture/street culture), a kot pravijo, so prav Basquiatovi poetični stavki izstopali. Vsi so ljubili SAMO-ta, predvsem zato ker se je posmehoval nepristnosti, kar mu je pridobilo "underground" slavo.

Komaj je dopolnil legalno starost za osamosvojitev, je zapustil svojo mamo v Brooklynu in se preselil k svojim prijateljem, kar je praktično pomenilo, da je bil brezdomec, ki se je preživljal s prodajo majic in razglednic na ulicah Manhattna (vse je porisal sam). Nekateri drugi viri sicer navajajo, da je dom zapustil že pri 15 in da je že tedaj veselo eksperimentiral z mamili (LSD, marihuana, hašiš, ...).

Zelen trenčkot, peroksidna irokeza in bose noge
Ne glede na to pa se je vse bolj in bolj pojavljal na takšnih in drugačnih umetniških dogodkih New Yorka 80. let, kjer je bilo poleg brbotajočega artizma najti tudi vse mogoče droge - usodne za marsikoga, tudi Basquiata. Spoznal je preostale mlade umetnike, sodeloval pri raznih razstavah (med njimi tudi The Times Square Show), se pojavil kot DJ (zgolj v vlogi) v videospotu skupine Blonide Rapture, ko pa ga je leta 1981 Rene Ricard omenil v članku The Radiant Child, objavljenem v Artforum magazine, se je svet nenadoma začel vse bolj zanimati za mladega temnopoltega umetnika z ulic New Yorka.

Do leta 1982 so bila njegova dela reden repertoar razstav v Sohu, skupaj z Julianom Schnabelom, Davidom Sallejem, Francescom Clementom in Enzom Cucchom, pa je sestavljal t. i. neoekspresionistično gibanje. In v tem času ga nihče ni mogel zgrešiti; v zelenem trenčkotu, s prekosidno irokezo in bosimi nogami (več kot jasno so iz njega žarela 80.). Dobival se je s tedaj vzhajajočo zvezdo Madonno, se spoznal s 'vrhovnim poglavarjem' tedanje umetniške scene Andyjem Warholom in sodeloval tudi z Davidom Bowiejem.

Svet opoja in omame
Neki novinar je o njem zapisal, da bi te njegove oči lahko pojedle; "Bil je bister, zabaven in očarljiv in prežemala ga je fenomenalna energija. Heroin in kokain pa sta ga naredila izmenično evforičnega in paranoidnega". In prav mamila so uničila vzpenjajočo se kariero vse uspešnejšega in priznanega slikarja. Načela so osebne odnose in prijateljstva; želja po igli, halucinacije, paranoje, nočni podvigi in vandranja z zabave na zabavo so bili sčasoma preveč.

Ko je Andy Warhol leta 1987 umrl - kakšno leto, dve pred tem je Warhol prekinil prijateljstvo z Basquiatom prav zaradi njegove odvisnosti -, se je tedaj 26-letni slikar osamil od preostalega sveta, njegova želja po mamilih pa je bila vse večja in večja. Sicer se je odpravil na Haiti, kjer naj bi se očistil in ozdravil, a je s prihodom nazaj v New York 22. avgusta 1988 vzel prevelik odmerek.