Informacijo o preiskavi so sporočili člani kolektiva, ki v izvirniku nosi ime Zentrum für politische Schönheit (ZPS) s sedežem v Berlinu. Iz dokumentov, objavljenih na parlamentarni spletni strani zvezne dežele Turingije, v kateri leži mesto Gera, je razvidno, da državni tožilec "preiskuje skupino performativnih umetnikov". Člani Centra za politično lepoto so v izjavi za javnost zapisali, da je tožilec obvestil njihovega odvetnika, da je s "skupino performativnih umetnikov" mišljen njihov kolektiv, poroča Deutschlandfunk Kultur.
Glede na navedbe kolektiva se je preiskava začela novembra 2017, kmalu po tem, ko so namestili repliko berlinskega spomenika oziroma spominskega mesta v opomin na holokavst v vasi Bornhagen v Turingiji, in sicer tik ob domovanju Björna Höckeja, vodje stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), dejavne predvsem na področju protipriseljenske politike.
Ta majhna replika je zrasla kot odziv na Höckejevo izjavo januarja 2017, ko se je ob ta berlinski spomenik obregnil z besedami: "Nemci so edini narod na svetu, ki je posadil spomenik sramote v središče svoje prestolnice." Po številnih kritikah, ki si jih je nakopal s to izjavo, je začel zanikati, da je kritiziral dotični spomenik. Po konkretnem sprevračanju lastnih besed, je s svojo izjavo po novem hotel izraziti, da je holokavst sramota in da je Nemčija postavila spomenik tej sramoti.
Kolektiv je povedal, da je sporočilo njihove majhne replike berlinskega spomenika, da ne bodo "več tolerirali desnega ekstremizma". Ob postavitvi so sporočili še, da so repliko pripravljeni nemudoma odstraniti, če je AfD-jevec pripravljen poklekniti pred njo in iskreno prositi odpuščanja. "Želimo in tudi lahko posegamo v groteskne zahteve zgodovinske politike," je takrat po poročanju Freie Presse dejal Philipp Ruch, umetniški vodja tega kolektiva.
Kolektiv grozil z uporabo opreme za nadzor
Po mnenju članov Centra za politično lepoto je preiskava tožilca poskus, da se jih "izpostavi, kriminalizira in stigmatizira", pri čemer gre po njihovem mnenju za napad na umetniško svobodo. "Če je radikalna umetnost kriminalizirana, država deluje kriminalno," so še zapisali v izjavi. Ob tem so pozvali k takojšnji prekinitvi preiskave in zahtevali pojasnilo, zakaj je 16 mesecev potekala v tajnosti.
Leta 1972 rojeni Höcke je že pred razkritjem preiskave ta berlinski kolektiv označil za "teroristično organizacijo". Tiskovni predstavnik turinškega tožilstva Martin Zschächner je za časopis Tagesspiegel dejal, da so se za preiskavo odločili, ker je kolektiv grozil, da bo uporabil opremo za nadzor, s katero bi opazoval politika v njegovem domovanju, kar je nezakonito.
Umetniška svoboda naj bi bila zagotovljena z ustavo
Na preiskavo so se medtem ogorčeno odzvali iz berlinskega gledališča Maxim Gorki, kjer so v izjavi zapisali: "Cenimo naše kolege in kolegice kot kritične, ustvarjalne in borbene umetnike, ki radi preizkušajo meje provokativnega." Ob tem so opomnili še, da je umetniška svoboda zapisana v nemški ustavi, še poroča Deutschlandfunk Kultur.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje