Srečanje tradicionalno organizirajo tik pred odprtjem dogajanja v okviru EPK-ja. Pred leti ga je sicer pripravila vsaka prestolnica posebej, v zadnjem času pa ga pripravi ena v imenu vseh.

Organizacija tega srečanja v Novi Gorici je bila tudi dobra priprava na odprtje EPK-ja v prihodnjem letu, ki bo večjega formata. Foto: GO!2025/Matej Vidmar
Organizacija tega srečanja v Novi Gorici je bila tudi dobra priprava na odprtje EPK-ja v prihodnjem letu, ki bo večjega formata. Foto: GO!2025/Matej Vidmar

Vsakoletno naziv EPK nosita dve mesti, Nova Gorica ga sicer nosi s partnerskim mestom - italijansko Gorico, s katero se je povezala v somestje. Pravzaprav bo EPK v Novi Gorici s partnersko Gorico prva čezmejna prestolnica kulture in bo kot taka lahko služila tudi za vzor podobnim projektom v prihodnosti. Hkrati bo tudi neke vrste test, kako evropsko povezovanje v resnici deluje.

Smiselnost srečanja nekdanjih, zdajšnjih in prihajajočih EPK-jev
Ta EPK-jevska srečanja prirejajo prav z namenom, da organizatorji izmenjajo izkušnje pri pripravi programov in projektov. "Ugotovili so, da novi EPK-ji težko začnejo, ne vedo, koga vprašati, ker to je res izjemno kompleksen in zahteven projekt in zato, da bi predajali znanje vsi, tako tisti, ki so že pred leti končali, kot tisti, ki so v sredi priprav, organiziramo ta srečanja družine evropskih prestolnic kulture. Nekateri izzivi se namreč ponavljajo, denimo ureditev financiranja in urejanje birokracije, to je nekaj, kar čaka vse evropske prestolnice kulture," je povedala umetniška svetovalka zavoda GO!2025 in soavtorica prijavne knjige Neda Rusjan Bric.

Projekt EPK sicer prihodnje leto zaznamuje 40. obletnico, kot prve so naziv evropske kulture leta 1985 nosile Atene. Prva slovenska prestolnica kulture je v letu 2012 bil Maribor, ki je EPK gostil s partnerskimi mesti Mursko Soboto, Velenjem, Ptujem, Novim mestom in Slovenj Gradcem.

Udeleženci srečanja v Novi Gorici so med drugim prisluhnili raziskavi, ki se osredotoča na vpliv EPK-ja na razvoj mest in njihovih kulturnih prizorišč. Na okroglih mizah v okviru srečanja beseda praviloma teče o vseh vidikih organizacije, od vodenja ustanov do odnosa politike in načinov financiranja. Največ od takih srečanj odnesejo tisti EPK-ji, ki so bili pravkar izbrani - tako so v Novo Gorico na primer prišli tudi predstavniki Lublina na Poljskem, ki je naziv dobil pred dobrim tednom dni in bo prestolnica leta 2029. Ena osrednjih točk srečanja je bila predstavitev programskih vrhuncev obeh EPK-jev v prihajajočem letu.

V preteklem mesecu so v središču Nove Gorice odprli komunikacijsko pisarno Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Foto: MONG
V preteklem mesecu so v središču Nove Gorice odprli komunikacijsko pisarno Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Foto: MONG

Zvrstile so se še predstavitve zgodovinskih, geopolitičnih, kulturnih, naravnih in kulinaričnih zanimivosti goriške regije. Goste pa so peljali na ključne točke: med drugim v park Rafut z znamenito Laščakovo vilo, nato v vilo Vipolže v Goriških brdih, na dvor Darka Bratine, v Borgo Cinema v Gorici. Gostje so se udeležili še predstavitev lokacij in projektov v Tolminu in Kobaridu. Kot je še povedala Neda Rusjan Bric je organizacija tega srečanja dobra priprava na odprtje, ki bo večjega formata, s čimer preizkušajo tudi organizacijske sposobnosti ekipe.

Sorodna novica Nova Gorica, Gorica in Chemnitz: sporazum o sodelovanju je podpisan

Nova Gorica in Chemnitz s skupnim darilnim vinskim paketom
Najštevilčnejša delegacija je na srečanje prišla iz Chemnitza, okoli 30 predstavnikov bo udeležencem srečanja predstavilo poglavitne programske točke. Po besedah vodje tamkajšnjega EPK-ja Andree Pier, je odprtje načrtovano za 18. januar. Čez dobrih 10 dni bodo uradno predstavili programsko knjižico, ki je trenutno v tisku. V sklopu 160 projektov načrtujejo okrog 1000 dogodkov, z GO! 2025 pa sodelujejo že dve leti, doslej je že prišlo do nekaj izmenjav umetniških nastopov. Obe prestolnici pripravljata tudi skupen darilni produkt, vinski paket z vini iz nemške zvezne dežele Saška, Italije in Slovenije. Kot je še dodala Andrea Pier, je bil sicer največji izziv odkriti neznane ustvarjalce, torej posameznike, ki so bili pripravljeni zasnovati lastne projekte, saj organizacijska ekipa ne kurira, temveč zgolj podpira neodvisne ustvarjalce.

Sorodna novica EPK 2023 bo predvsem z glasbo oživil mesto Veszprem z regijo Bakony-Blatno jezero

Izkušnje Veszprema, Vroclava in Plzna
Lani je naziv EPK nosil tudi madžarski Veszprem, pri čemer je bila zaobjemata vsa regija s 116 občinami - najbolj oddaljena leži 100 kilometrov od Veszprema. Največ reorganizacije in prilagajanja jim je po besedah tamkajšnje umetniške direktorice Friderike Mike povzročila epidemija covida-19. Njihov cilj je bil povezati vso regijo in ustvariti občutek skupne identitete, predvsem pa vzpodbuditi sodelovanje in to je po njenem mnenju tudi največja pridobitev. Ne le lokalna politika, temveč tudi ljudje so odkrili skupne interese, v mestu samem pa je zapuščina EPK-ja večje število dogodkov in izobraževanj ter na splošno bogatejše družabno življenje.

Vroclav na Poljskem je naziv EPK nosil v letu 2016. Tam je največji doprinos pomenil kulturni inštitut, ki za meščane pripravlja različne programe, hkrati pa se skuša povezovati tudi navzven in biti mednaroden, je dejala Paulina Brelinska-Garsztka. Upravljajo z majhnim skladom, s katerim podpirajo projekte umetniških skupin, financirajo pa se iz mestnega proračuna.

Sorodna novica Plzen in Mons prevzemata štafeto Evropske prestolnice kulture

Leto pred tem je češki Plzen nosil naziv EPK, kot zapuščino tega pa je Jan Štepan izpostavil tamkajšnjo osredotočenost predvsem na povezovanje mesta s svetom, zato vabijo umetnike iz Evrope in sveta. Obenem pripravljajo tudi večje dogodke, kot sta BLIK Festival luči in festival ulične umetnosti, obiskovalci pa prihajajo predvsem iz regije in tudi iz bližnje Nemčije.

EPK vpliva tudi na procese decentralizacije držav
Srečanja se je udeležila Nadja Grizzo, svetovalka organizacijskih ekip EPK-ja, tudi zavoda GO! 2025. Pri tovrstnih projektih sodeluje od leta 2006, ko je začela sodelovati z ekipo, ki je pripravljala EPK v Essnu v Nemčiji. Opaža, da je od tedaj vidna širša opredelitev pojma kultura, ki obsega vse, "kar živimo" - od tega, "kako vzpostavljamo odnose, kako urejamo urbana območja, kako se odzivamo na podnebne spremembe, kakšen odnos imamo do mladih in do starejših..." Obenem opaža, da EPK-ji postajajo vse manjša mesta, kar je po njenem mnenju dobro. Dejstvo, da ne gre za prestolnice držav, je glede na njeno pojasnilo posledica izbornega procesa Evropske komisije, ki zasleduje potencial mest.

Nadja Grizzo kot pozitivno ocenjuje tudi to, da EPK vpliva na proces decentralizacije. Tretji opazen trend je po njenih besedah premik od infrastrukture k vsebini. Nekoč je veljalo, da da mora za EPK-jem ostati nova infrastruktura, danes pa se zapuščino razume bolj kot nekaj, kar se občuti, kot pa nekaj, kar se vidi. Kot težavo "dvodržavnih EPK-jev" pa je izpostavila, da se morajo manjše države bolj boriti za predstavitev lastne kulture kot velike in tako lahko hitreje pride do neravnovesja.