Doprsni kip prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana (1886–1911) je Mestna občina Nova Gorica pred štirimi leti kupila na dražbi. Foto: MONG
Doprsni kip prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana (1886–1911) je Mestna občina Nova Gorica pred štirimi leti kupila na dražbi. Foto: MONG

Mestna občina Nova Gorica je kip pred štirimi leti odkupila na dražbi letalskega prevoznika Adria Airways v stečaju. Njegov premik z Brnika v Novo Gorico je bil tehnično precej zahteven podvig, saj kip tehta deset ton in meri štiri metre v višino. Za prevoz je poskrbela ekipa civilne zaščite mestne občine skupaj z različnimi izvajalci.

Letalčeva nečakinja Grazia Rusjan, novogoriški župan Samo Turel in umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. Foto: MONG
Letalčeva nečakinja Grazia Rusjan, novogoriški župan Samo Turel in umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. Foto: MONG

Povezava med preteklostjo mesta z njegovo prihodnostjo
Kip sta na Erjavčevi ulici odkrila novogoriški župan Samo Turel in letalčeva nečakinja Grazia Rusjan. Samo kiparsko delo pa je predstavila umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj, so sporočili z Mestne občine Nova Gorica.

Doprsni kip je simbolično postavljen tako, da zre na spomenik, ki ga je ustvaril Janez Lenassi (1927–2008) in je prav tako posvečen Edvardu Rusjanu, in novo komunikacijsko pisarno GO! 2025, kar lepo povezuje preteklost mesta z njegovo prihodnostjo.

Še ena v nizu doprsnih upodobitev zaslužnih žena in mož
Doprsni kip se je tako pridružil aleji slavnih oziroma nizu doprsnih upodobitev zaslužnih žena in mož, ki stojijo ob Erjavčevi ulici. V počastitev letalca so središče mesta preletela letala, in sicer največje transportno letalo Slovenske vojske spartana, tri letala air tractor, ki so bila kupljena za gašenje požarov v naravi, ter še nekaj letal iz lokalnih aeroklubov.

Odkritju kipa je sledilo odprtje komunikacijske pisarne Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ki je v neposredni bližini. Pred njo stoji Lenassijev spomenik, ki je prav tako posvečen Rusjanu. Foto: MONG
Odkritju kipa je sledilo odprtje komunikacijske pisarne Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ki je v neposredni bližini. Pred njo stoji Lenassijev spomenik, ki je prav tako posvečen Rusjanu. Foto: MONG

Bojan Štokelj (1959–2001) je iz kiparstva diplomiral na takratni ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri profesorju Dragu Tršarju, diplomsko nalogo iz likovne teorije je opravil pri profesorju Tomažu Brejcu. V pri polovici 80. let preteklega stoletja je med drugim deloval v večmedijski skupini Kolaps, ki se je posvečala instalacijam, videu in performansu. Deloval je v tudi v skupinah Cavis Negra in Most ter se za kratek čas pridružil skupini Irwin. Štokelj je v svojem delu raziskoval področje umetnosti v prostoru in času, vlogo umetnika in status umetniškega dela. Posvečal se je tudi fotografiji in računalniški umetnosti.