glah polotoka Jukatan.

Tudi "resnični Indiana Jones na lovu za starodavnimi majskimi mesti v Mehiki" se kdaj naveliča svojega dela, piše Guardianova mehiška dopisnica Jo Tuckman, a takrat, ko odkrije kaj velikega, na primer obrise mestnega trga, palače, plesne dvorane ali piramide, morda skrivnostne zapise, je trud, ki nemalokrat vključuje tudi prebijanje skozi džunglo z mačeto in bližnja srečanja s kačami, poplačan. "Trdo delo je, a hkrati noro romantično," pove Šprajc o svoji poklicni poti.

"Arheološka renesansa"
Letos je njegova ekipa odkrila dve izgubljeni majevski mesti: Tamchén in Lagunita, sledili sta lanskemu velikemu odkritju starodavne naselbine Chactun. A to so šele prvi koraki pri proučevanju skoraj neraziskanega območja, ki se razteza na več kot 3.000 kvadratnih kilometrih na severu naravnega rezervata Calakmul v mehiški zvezni državi Campeche.

"Gre za arheološko renesanso," razmišlja slovenski raziskovalec, ki je prepričan, da so poleg novega znanja o razmerjih moči v 8. stoletju, času, iz katerega izvirajo ruševine, najdbe, pomembne tudi zaradi iskanja odgovorov o razlogih za padec majskega imperija. Doslej so arheologi dognali, da so k temu prispevali dolgotrajna suša, pretiran porast prebivalstva in okrepljeni konflikti, a v kakšnem vrstnem redu so si sledili in kako so se povezali med sabo v usodno kombinacijo, ostaja neznanka.

Šprajc se je v iskanje majskih mest prvič odpravil leta 1996, zanje se je specializiral, potem ko je zaradi izbruha vojne na Balkanu v Mehiki dlje ostal, kot je načrtoval. Zdaj je spet stalno v Ljubljani, deluje pod okriljem SAZU-ja, v Mehiko pa se vrača, ko mu uspe zagotoviti ustrezno finančno podporo.

Iz oči v oči s pumo
Kot piše Tuckmanova, se je v skoraj dveh desetletij naučil spopadati z nevarnostmi džungle, ki dopušča le štirimesečno "odprto okno" med marcem in junijem, torej suho obdobje, za raziskovanje. Dvakrat se je srečal z jaguarji, enkrat se je na nekaj metrov soočil s pumo. Strupene kače so vsepovsod, prav tako žuželke, ki prenašajo bolezni.

Večinoma se mora zanašati le na svoj šesti čut, ko raziskuje, saj gre za tako rekoč neposeljena območja. Ko gre za razlikovanje med izgubljenim majskim mestom in velikim razočaranjem ter potencialno piramido in hribom, je namreč poleg tehnoloških pripomočkov namreč najpomembneje imeti izurjeno oko.