Tradicionalnega seminarja, ki je potekal slaba dva tedna, se je letos udeležilo približno 130 udeležencev, od tega 99 študentov in 31 zaposlenih. Predstojnik organizatorja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Marko Stabej nam je pojasnil, da je pravzaprav število udeležencev seminarja bolj kot ne vsako leto primerljivo. Namenjen je akademskemu občinstvu, kar pomeni, da gre za štipendirana mesta oziroma lahko marsikdo, ki študira slovenščino ali hodi na lektorat na tujih univerzah, dobi to kot neke vrste nagrado za resnost.
Zanimanja je sicer še več, pojasnjuje Stabej, kar se navsezadnje kaže predvsem v sočasnih poletnih šolah. Te so namenjene širšemu občinstvu, ki se hoče naučiti jezika iz najrazličnejših razlogov. Če so na začetku devetdesetih let v teh imeli slabih 100 udeležencev, je danes število precej višje. Približno 160 jih je le na mladinski šoli, ki letos poteka petič, okoli 150 pa je odraslih udeležencev poletne šole. "Skupaj je torej več kot 300 ljudi na teh šolah, kar je zelo lepa številka in zato tudi pogon velik," še dodaja Marko Stabej.
Zakaj prav slovenščina?
Glavni razlogi za odločitev tujcev, da se učijo slovenščine, so po Stabejevih opažanjih osebnofunkcionalne narave. "Sprva so bile poletne šole namenjene potomcem izseljencev in so bili ljudje, ki niso bili po poreklu Slovenci, redki. Zdaj pa ti gotovo predstavljajo večino. Nekoliko drugače je na mladinski šoli, kjer sta močni argentinska in kanadska maturantska populacija."

Razloge je treba torej iskati predvsem v družinskih razmerah. Za učenje se odločijo torej tisti, ki imajo slovenskega partnerja ali partnerico, tisti, ki imajo namen tukaj živeti oziroma delati, pa se želijo z jezikom še bolj integrirati. "Seveda je tukaj tudi praktično zaledje. V Sloveniji polno življenje brez znanja slovenščine nekako ni mogoče," še razmišlja Stabej.
Vsi jeziki so enako zahtevni
Pa je res, da sodi slovenščina med težje jezike za učenje? "To je en izmed stereotipov, ki vsebuje jasno tudi neke sledi resnice, a vsekakor to strokovno ne zdrži. Gre za to, kako se lotiš učenja," je prepričan Stabej. "Res je, da se slovenščine ne more zelo hitro govoriti, na ta način, da ne bi prepoznali, da jo govori tujec, ampak to ni samo po sebi nič slabega. Slovenščina je s svojim sklonskim sistemom precej zapletena, ampak ima tudi določene slovnične lastnosti, ki so v drugih jezikih vsaj za tujce bistveno bolj zapletene. Na primer, če pogledamo glagolske čase, so nekateri sosednji jeziki bolj zapleteni."
Če se torej pri učenju ne poudarja slovnične kompleksnosti in se raje sledi poti učenja funkcionalnih stvari in da pri tem vedeti, da lahko računajo tudi na toleranco nas kot govorcev prvega jezika, potem učenje slovenščine ni tako travmatično. Sicer pa je najpogostejša težava naglaševanje, pravi Stabej. Hitrost učenja je precej odvisna tudi od jezikovnega okolja, od koder prihajajo učenci. Govorci slovanskih jezikov imajo na primer prednost, saj takoj veliko razumejo in si upajo tvoriti, a hkrati nekaterih napak ne morejo odpraviti, ker sta jezika preblizu. Veliko pa je seveda odvisno tudi od jezikovne nadarjenosti študentov.
Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi
Še nekaj besed o letošnjem seminarju. Približno polovica letošnjih udeležencev dela na univerzah in inštitutih v tujini. Prišli pa so iz 28 držav z vsega sveta - Italije, Avstrije, Poljske, Nemčije, Češke, Madžarske, Belgije, Hrvaške, Ukrajine, Srbije, Slovaške, Francije, Makedonije, Združenih držav Amerike, Rusije, Velike Britanije, Kitajske, Romunije, Bolgarije, Argentine, Litve, Nizozemske, Albanije, Portugalske, Španije, Bosne in Hercegovine, Belorusije in Švedske.
Predsednica letošnjega seminarja Vera Smole je za temo izbrala Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, razmišljali pa so o tem, kaj poleg še vedno relativno velike jezikovne bližine slovanske narode povezuje in kaj jih razdvaja, kaj je tisto, kar slovanstvo morda še določa kot skupnost ter kaj so prinesle občasne težnje po vseslovanski združitvi. Ustavili so se tudi ob vprašanjih, s čim so Slovani zaznamovali svet v besedni, izrazni umetnosti in jezikoslovju ter kakšna je vloga Slovencev in slovenstva.