Rodil se je v Biršah pri Radmirju, kjer je preživljal otroštvo in mladost. Njegov dar za umetniško izražanje so prepoznali na služenju vojaškega roka v Beogradu, kjer so mu omogočili obiskovanje tečaja risanja in kiparjenja.

Študij iz slikarstva je končal na likovni akademiji v Beogradu in diplomiral pri profesorju Marku Čelebonoviću. Po študiju je v Sloveniji nastopil službo likovnega pedagoga, ki je bila prelomnica za njegovo ustvarjalnost. Po dveh letih se je preselil v Velenje in se zaposlil v Kulturnem centru v Velenju.

Po študiju se je posvečal predvsem galerijski službi in pedagoškemu delu. V vsakoletnih programih na različnih slikarskih kolonijah je bil prvi mentor, ki se je v Sloveniji začel ukvarjati z andragoškim delom likovnega izobraževanja, najbolj predano pa kot mentor Društva šaleških likovnikov. Njegovo mentorstvo je vedno temeljilo na apelu Izražati se, ne posnemati!. Za strokovno delo, strpnost in predanost v programih izobraževanja mu je Zveza kulturnih organizacij Slovenije namenila Ažbetovo nagrado, prejel je tudi Kajuhovo nagrado in postal častni občan Mozirja.

Na prvem mestu barvitost, a tudi čvrsto grajena kompozicija
Na začetku šestdesetih let 20. stoletja je začel razvijati svoj način slikanja in formiral svoj slog. Nase je opozoril z nostalgijo po do zdaj premalo izrabljenem akvarelu v maniri modernega intimizma v krajinarstvu.

Abstrahiranje krajine je razvijal več desetletij, ko v njegovem delu vendarle pride do izrazitejšega odmika v kontinuiteti ustvarjanja. Pri slikanju je vedno dajal prednost barvitosti tako v akvarelih kot v oljih in akrilih. Zastopal je vehementno potezo in čvrsto gradnjo kompozicije.

Njegova dela, ki so v šestdesetih letih nekako zaledenela zaradi eksistencialnih razmer, so se pred tremi desetletji odtajala. V njih pa je bilo še vedno dovolj energije in smelih idej, da je suvereno nadaljeval jasno zastavljeno delo, ki mu je dodal številne izkušnje z različnih področij, s katerimi se je v tem času ukvarjal, ter širino likovnega znanja, tolerantnosti in samozaupanja v potrebi demonstrirati odnos do aktualnega stanja v času in prostoru, je zapisala Milena Koren Božiček iz Galerije Velenje.