Unescovi odposlanci so v Timbuktu odpotovali prvič po sistematičnem uničevanju upornikov, ki so mesto zasedali do začetka letošnjega leta.

Iz Malija zdaj prihaja skrb vzbujajoča vest, da je mesto hudo prizadeto, da je poškodovanih še več tistih emblematičnih stožčastih mavzolejev, kot so mislili do zdaj, in da je izginilo še več rokopisov. Unescova misija je narediti prvi korak v smeri rekonstrukcije Timbuktuja in zavarovanju njegove dediščine.

"Iz informacij, ki smo jih uspeli zbrati v času okupacije, smo sklepali, da je bilo poškodovanih samo devet spomenikov z Unescovega seznama svetovne dediščine," je za BBC sporočil vodja odprave Lazare Eloundou Assomo. "A ko smo prispeli na prizorišče, smo našteli 14 poškodovanih mavzolejev. Izkazalo se je tudi, da ni izgubljenih "samo" nekje od 2.000 do 3.000 rokopisov, pač pa so popolnoma izginili, to je trenutna ocena, 4.203 rokopisi."

Preseljenim rokopisom grozi vlaga
Assomo poroča, da je bil emblematični spomenik El Farouk, ki je stal ob vhodu v mesto, zravnan s tlemi. Prav tako se boji za tisoče rokopisov, ki so jih pred islamisti uspešno pretihotapili iz umetno hlajenih prostorov v Timbuktuju v prestolnico Bamako. "Počasi vstopamo v deževno obdobje in v Bamaku je ogromno vlage. Kar najhitreje bomo morali posredovati in jih pospraviti v škatle, ki jih bodo pred vlago zavarovale."

Afriški simbol
Unescova odprava je med 28. majem in 3. junijem izvedla tako raziskave po Timbuktuju kot tudi intervjuje s tamkajšnjim prebivalstvom. Na podlagi zbranih informacij bodo izdelali načrt za temeljito rekonstrukcijo Timbuktuja, mesta, v katerem vidijo "simbol afriške zgodovine". "Na tej lokaciji se je od 12. stoletja dalje zgodilo ogromno stvari," poudarja Assomo. "To je sedež modrosti ... Kraj, ki nam pove veliko o tem, kako veličastni so bili Afričani in kako veličastni so še vedno. Timbuktu je treba rešiti."

Izginjajoča dediščina
Timbuktu, starodavno trgovsko mesto na obronku Sahare, slovi po svoji prepoznavni arhitekturi, zgrajeni večinoma iz blata in lesa. V mestu stoji (oz. je stalo) več starodavnih mošej, 16 pokopališč in več mavzolejev. Islamisti imajo svetišča za malikovalska, medtem ko nekateri muslimani, še posebej sufiji, gledajo nanje kot na priznan del muslimanskega čaščenja. Po domovih in zasebnih knjižnicah v mestu je bilo shranjenih skoraj 100.000 starodavnih rokopisov, nekateri segajo celo v 12. stoletje.

Veliko jih je iz časa med 13. in 17. stoletjem, ko je bil Timbuktu središče islamskega poučevanja in pomembno trgovsko križišče na robu Sahare, kjer so se srečale trgovske poti iz obalnih predelov tropske zahodne Afrike in puščavske karavanske poti, ki so vodile do obal Sredozemskega morja na severu celine.