Servitski samostan na Santorijevi ulici v Kopru je bil zgrajen že leta 1492. Kot poroča Radio Slovenija, je kmalu po drugi svetovni vojni v njem dobila prostor porodnišnica z oddelkom ginekologije, kasneje pa tudi oddelek pediatrije in patologije. Leta 1997 so se oddelki preselili v Splošno bolnišnico Izola in od takrat prostori Servitskega samostana samevajo, čeprav so vpisani kot spomenik državnega pomena.

Pred 3 leti jih je v upravljanje prevzelo ministrstvo za visoko šolstvo, da bi prostore lahko uporabljala Univerza na Primorskem. Toda še do danes programskih vsebin, ki naj bi se tam odvijale, niso pripravili. Tudi Fakulteta za management, ki je bila najresnejša kandidatka, je sprejela prostore v novem kampusu Sonce.

Univerza bi želela popoln nadzor
Univerzo na Primorskem sicer zanima namestitev njenih institucij v te prostore, toda le pod pogojem, da bi s tem objektom lahko sama upravljala, pa še to z nepovratnimi sredstvi kohezijskih skladov.

V vsakem primeru pa je nekdanji Servitski samostan ne le dotrajan, ampak za morebitne obiskovalce celo nevaren. Pred dvema letoma so ga očistili in zagradili, saj je postal zbirališče narkomanov in vandalov. Načrti obnove pa še vedno niso narejeni, zaradi vsestranskega oklevanja pa obstaja tudi možnost, da država prostore proda kot poslovno nepotrebno premoženje.

Hrastniška Vila de Seppi na poti v ruševine
Prav tako današnji Dnevnik poroča o podobni zgodbi: eden najbogatejših Slovencev Igor Lah je z nakupom Steklarne Hrastnik v paketu dobil tudi Vilo de Seppi oziroma steklarski grad, zgrajen med industrializacijo konec 19. stoletja.

Graščina nosi ime po nekdanji lastnici in tržaški baronici Emi de Seppi, katere oče je opravil vsa gradbena in pohištvena dela v gradu Miramar pri Trstu. V Hrastnik je preselil tudi svojo tovarno solitra in pozneje je tam nastala kemična tovarna.

Pred štirimi leti so vilo razglasili za zaščiten objekt kulturne dediščine lokalnega pomena, kar pa ga ne rešuje pred propadom. Pred nekaj leti so nekaj prostorov uporabljali za pisarne, a so se pred štirimi leti izselili, ker so bili prostori preveč nevarni za uporabo.

Če ni volje, tudi denar ni dovolj
To, da je lastnik eden najbogatejših Slovencev, torej še vedno ni dovolj za rešitev objekta, če ni zraven še volje in interesa. Takšna je pač skrb za kulturno dediščino po slovensko.

Foto: kraji.eu