Ta v nasprotju s Fringeem obiskovalcem ponuja visoko kulturo: operne, plesne in gledališke predstave ter koncerte klasične glasbe. Med slednjimi letos organizatorji še posebej promovirajo nastop Mahlerjevega mladinskega orkestra, ki bo na povabilo festivalskega direktorja Briana McMasterja v škotski prestolnici nastopil 20. avgusta. Festival se je začel s koncertom del iz Straussove opere Elektra, obiskovalci pa se bodo nanj zgrinjali do 3. septembra.

Množičnosti ni
Če je Fringe namenjen množicam, in to tako obiskovalcev kot nastopajočih, saj lahko na različnih prizoriščih po Edinburgu, vključno z mestnimi ulicami, nastopi čisto vsak z dobro (ali pa še to ne) idejo, je edinburški festival, ki je tako kot Fringe štartal leta 1947, zbirka veliko bolj izbranih gostov. Za nastop na katerem izmed šestih koncertnih ali gledaliških odrov ali več manjših prizoriščih ni mogoče kandidirati, ampak nastopajoče vsako leto izbere direktor festivala, v katerega proračunu je osem milijonov funtov, njegov namen pa ni zaslužek, ampak želijo organizatorji z vstopnicami le pokriti stroške.

Celoletna kulturna vzgoja
Že pred 60 leti se je festival začel z enim samim namenom - ponuditi prizorišče, na katerem bo lahko cvetel človeški duh. Rdeče niti se organizatorji držijo še zdaj, ko čez celo leto pripravljajo izobraževalni program, s katerim v umetnosti vzgajajo tako osnovnošolce kot odrasle. Ob Fringeu pa je v škotskem glavnem mestu pognalo tudi pol ducata festivalov, ki avgusta in septembra dopolnjujejo kulturno ponudbo Edinburga.

Premiera dela škotskega skladatelja
Vsako leto edinburški mednarodni festival ponudi tudi nekaj svetovnih premier različnih predstav. Med opernimi navdušenci bo tako prav gotovo veliko zanimanja požela premiera predstave The Assassin Tree, za katero je glasbo napisal Stuart MacRae, libreto pa je delo Simona Armitagea. Gillian Keith, Paul Whelan, Peter Van Hulle in Colin Ainsworth v glavnih vlogah bodo 25. avgusta nastopili pod vodstvom dirigenta Garryja Walkerja, spremljala pa jih bo zasedba Britten Sinfonia.

Komur ne bo uspelo dobiti vstopnic, ostaja pester program, na katerega je direktor med drugim uvrstil Wagnerjevo delo Mojstri pevci Nürnberški, Mozartovo Čarobno piščal, Weillovo opero The Lindbergh Flight/The Flight Over the Ocean The Seven Deadly Sins pa tudi dela Čajkovskega in Rossinija.

Realizem in Platforma krstno na festivalu
Ljubitelji gledališč bodo lahko izbirali med deli klasičnega gledališča, med katerim seveda Shakespeare skoraj ne sme manjkati, celinsko gledališče pa zastopajo Čehovove Tri sestre, kot jih razumejo v gledališču the American Repertory Theatre, in povsem novimi deli, med katerimi je med drugim svetovna premiera dela Realism Anthonyja Neilsona, ki jo bo uprizorilo Nacionalno škotsko gledališče. Tudi francoski pisatelj Michel Houellebecq bo zastopan v Edinburgu, in sicer bo svetovno premiero njegove Platforme zaigralo gledališče Companyia Teatre Romea iz Barcelone, ki bo nastopilo v angleščini. Jezikovnim preprekam pa so se elegantno izognili v Novem gledališču iz Rige, kjer bodo debi na britanskih odrih urpizorili brez besed.

Mlini na veter stojijo tudi na Otoku
Če je pri operah in gledaliških predstavah jezik še lahko ovira, pa ta takoj pade pri plesu in glasbi. Edinburg bo do začetka septembra gostil britansko premiero Balanchinovega Don Kihota, v goste bodo prišli člani Nizozemskega plesnega gledališča, brazilska skupina Grupo de Rua de Niterói bo s sabo pripeljala čisto plesno energijo, ki črpa iz hiphopa, da gradi povsem novo smer sodobnega plesa, klasični indijski ples pa bo zaživel v sožitju med dvema indijskima vrhunskima plesalcema in enajstimi virtuozi na glasbilih.

Berlinski filharmoniki v Edinburgu
Še več pozornosti pa bo glasbnikom posvečene na koncertih, ki se bodo začenjali že dopoldne. V glasbeni spored je McMaster ob Mahlerjevem mladinskem orkestru, ki mu bo dirigiral Philippe Jordan, z njimi pa bo nastopila solistka mezzosporanistka Susan Graham, ki bo zapela Bergovih Sedem zgodnjih pesmi, uvrstil med drugim tudi zasedbe Orchestra of St Luke’s, Škotski simfonični orkester, Budimpeštanski festivalski orkester, Berlinske filharmonike in pianista Richarda Gooda.