Na ohranjenih freskah so naslikane figure moških in žensk ter v enem primeru tudi para ženske in moškega, po njihovih oblačilih pa lahko freske z gotovostjo označijo za renesančne. Foto: Nina Sotelšek
Na ohranjenih freskah so naslikane figure moških in žensk ter v enem primeru tudi para ženske in moškega, po njihovih oblačilih pa lahko freske z gotovostjo označijo za renesančne. Foto: Nina Sotelšek
Freske iz Krškega
Freske bi lahko bile povezane s protestantskimi plemiči, ki so v 16. stoletju živeli v Krškem, tedaj močnem središču protestantizma. Foto: Nina Sotelšek
Freske iz Krškega
S pomočjo dveh upodobljenih grbov bodo tudi lahko razvozlali, koga freske upodabljajo. Foto: Nina Sotelšek
V Krškem odkrili renesančne freske

V meščanski hiši se je ohranila stenska poslikava z ostanki portretnega friza, dveh grbov in še nekaj okrasnih poslikav iz 16. stoletja. Začetno raziskovanje hiše je pokazalo, da gre pri tej za dve skoraj enaki zgodnjebaročni arhitekturi iz 17. stoletja, ki so ju združili v 19. stoletju, ko je njen lastnik postal pisatelj in odvetnik Janez Mencinger. Vendar po podrobnejših raziskavah so po besedah konservatorke Alenke Železnik ugotovili, da sta hiši vključevali starejše objekte, ki jih je po najdbah sodeč treba datirati v konec 15. stoletja, če ne celo v srednji vek.

Železnikova jo označuje za izjemno poslikavo, ki se je razmeroma dobro ohranila na vodoravnem pasu treh sten v nadstropjih severne hiše. Ob restavratorskih delih na šablonskih poslikavah iz konca 19. stoletja so ob odstranitvi močno poškodovanega ometa na delu južne stene odkrili starejšo poslikavo s portreti moških in žensk ter v enem primeru tudi para ženske in moškega. Da gre za renesančne freske, najverjetneje iz druge polovice 16. stoletja, strokovnjakom povedo oblačila portretirancev. Kdo je upodobljen, pa bodo morda lahko razvozlali s pomočjo dveh naslikanih grbov.

Nekoč močno središče protestantizma

Krško je bilo v tistem času močno središče protestantizma. V mestu in njegovi okolici je živelo več protestantskih plemičev in uglednežev, zato bi lahko naslikane figure morda povezali z njimi. Kot je še pojasnila Alenka Železnik z ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bodo freske zaščitili, zavarovali in ohranili na kraju samem, dela pa končali v drugi polovici leta.

V okviru obnove bodo ohranili in restavrirali ob koncu 18. oz. začetku 19. stoletja v značilni poznobaročni maniri preoblikovano ulično pročelje. Prav tako bodo v restavratorskih delavnicah prvotno podobo vrnili sicer dobro ohranjenim elementom, kot so stavbno pohištvo, tlaki in peči, z zadnjega obdobja stavbnega razvoja obeh hiš, ko je bil v letih med 1887 in 1912 njun lastnik Janez Mencinger.
V hiši bodo med drugim uredili Mencingerjevo spominsko sobo
Mencingerjevo hišo je pred dvema letoma odkupila krška občina. Njena celotna obnova bo znašala približno tri milijone evrov, dobro polovico za naložbo pa so dobili iz evropskih sredstev. V prostorih hiše bodo ob koncu obnove uredili pisarne krške fakultete in pritlični del namenili storitveni dejavnosti. V enem izmed prostorov bodo po besedah kustosinje Mestnega muzeja Krško Alenke Černelič Krošelj uredili Mencingerjevo spominsko sobo, v delu prostorov pa po vzoru graškega mestnega arhiva še tako imenovani center žive industrijske dediščine.

V Krškem odkrili renesančne freske