Multimedijska umetnica Annie Abrahams in intimni mobilni komunikator Igor Štromajer sta vlogo tajne agentke zaupala mezosopranistki Christine Kattner, ki je stopila na oder Narodne opere Montpellier v Franciji. Opero je bilo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu.

Libreto Oppere Internettikke se ukvarja z razmerjem med intimnim in političnim, med ilegalno individualnostjo sodobnega človeka ter zaščito in varnostjo, ki mu jo s svojimi legalnimi represivnimi servisi ponuja oziroma vsiljuje država, idejo in projekt na meji med interaktivnim intermedijskim performansom in tehnovizualno umetnostjo opisujeta njegova avtorja.

Sodobno računalništvo v kiču 18. stoletja
Abrahamsova in Štromajer sta skonstruirala sodobno interaktivno medmrežno operno strukturo, na odru Narodne opere pa sta jo s pomočjo gostujoče operne pevke postavila kot odprto strukturo. Subtilna računalniško- operna akcija, artefakt sodobne umetnosti in tehnologije, sestavljen iz HTML-ja, izvorne kode (računalniškega jezika) spletnih strani francoskih tajnih služb, francoskega notranjega in obrambnega ministrstva ter njunih agencij s posebnimi pooblastili, je gostila dvorana, ki je primer izjemne operne arhitekture iz sredine 18. stoletja in je do danes ohranjena v vsem svojem historičnem kiču lažne pozlate, cenenega rdečega žameta in potemnelih ogledal.

Računalniška opera, balet in spet opera
Virtualna baza Intimna in Štromajer s sodelavci sta medmrežno opero Oppero Internettikko premierno predstavila leta 1998 v Muzeju sodobne umetnosti v Skopju, selila pa se je še v Berlin in ljubljansko Opero. Opero je nadomestil balet, nato pa sta Štromajer in Brane Zorman januarja letos na velikem odru India International Centra v New Delhiju izvedla novo medmrežno opero, intermedijski performans Oppera Internettikka Bollywooddikka.