Valvasorjeve nagrade, najvišja priznanja v stroki, je Slovensko muzejsko društvo podelilo v Narodni galeriji v Ljubljani. Valvasorjeva priznanja so šla letos v roke avtorski skupini v sestavi Monika Kokalj Kočevar in Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Tone Kregar in Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje, Irena Mavrič iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor in oblikovalka Mojca Turk iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije za razstavo Podobe družabnosti v Muzeju novejše zgodovine; kustosinje Valentine Varl in oblikovalke Mirjane Koren iz Pokrajinskega muzeja Maribor za razstavo Steklena sled - dediščina pohorskega stekla v Mariboru, ob tem pa še Toneta Kregarja iz Muzeja novejše zgodovine Celje za stalno razstavo Frankolovski zločin v Spominskem parku frankolovskih žrtev v Stranicah.

Komu gredo častna priznanja?
Častna Valvasorjeva priznanja prejmejo Marjan Kadoič za donacijo predmetov, ki jih je kupil na dražbi iz zapuščine dr. Zlatice Hribar, Mestnemu muzeju Ljubljana, Drago Sedmak iz Goriškega muzeja za stalno razstavo Državna meja na Goriškem, postavljeno na železniški postaji v Novi Gorici, park Škocjanske jame za postavitev arheološke, geološke in biološke zbirke v naravoslovnem centru Delezova domačija v Škocjanu in društvo Doli iz Lokavca za popularizacijo, varovanje, zbiranje in restavriranje kulturne dediščine ter realizacijo kulturnih in muzejskih prireditev.

Ko je življenje zapisano muzejskim predmetom
Dobitnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo Jasna Horvat se je začela muzejskim predmetom posvečati v Muzeju ljudske revolucije Slovenije, zatem je postala kustosinja slikarske in kiparske zbirke na kulturnozgodovinskem oddelku Narodnega muzeja, v 80. letih pa je z ustanovitvijo zgodovinskega oddelka postala njegova vodja. Vrsto let je bila dejavna v Slovenskem muzejskem društvu, slovenskem odbor ICOM in predsedstvu Skupnosti muzejev Slovenije, od leta 1996 pa je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo.

V dolgoletnem posvečanju muzejski dejavnosti je Horvatova pripravil vrsto razstav, pri številnih pa se je predstavila kot soavtorica. V okviru umetnostne zgodovine se je posvečala likovnim upodobitvam predmetov gmotne kulture na umetniških nosilcih, zlasti freskah in slikah. Njene raziskave obsegajo pomembne spomenike, ki jih Horvatova interpretira na povsem svež način. Na Filozofski fakulteti pa od leta 1996 predava muzeologijo.

Razstave, ki ostanejo v spominu
V utemeljitvi Valvasorjevih priznanj je o razstavi Podobe družabnosti, ki je bila na ogled od oktobra 2005 do marca 2006, zapisano, da je ekipi kustosov skupaj z oblikovalko uspelo pripraviti privlačno razstavo, ki je ostala v spominu. O razstavi Steklena sled - dediščina pohorskega stekla, ki bo svoja vrata zaprla ob koncu leta, je v utemeljitvi priznanja zapisano, da ji dajejo poseben čar vrhunski steklarski izdelki, okrašeni v različnih tehnikah.

Nadgrajevanje klasičnih postavitev
Razstava Frankolovski zločin, ki je na ogled v spominski hiši v Stranicah, po mnenju komisije nadgrajuje klasične muzejske predstavitve tovrstnih vsebin, to pa jo postavlja ob bok primerljivim sodobnim muzejskim pristopom v Evropi. O Marjanu Kadoiču pa je komisija zapisala, da je z darom štirih kosov iz zbirke družinskega nakita, ki jo je Zlatica Hribar v oporoki zapustila pediatričnemu oddelku za otorinolaringologijo ljubljanskega Kliničnega centra, Mestnemu muzeju Ljubljana postavil nove oblike sponzorstva v muzejski stroki.

Poglabljanje v vsebino razstave
Stalna razstava Državna meja na Goriškem je po besedah komisije aktualna, glede kraja postavitve pa nadvse privlačna in na obeh straneh meje lepo sprejeta. Z dinamično postavljeno zbirko, ki obiskovalcu dopušča, da postopoma spozna njeno vsebino in se poglobi v razmislek ali strokovno znanje ter se očara nad preprostim bogastvom kraškega sveta, je prepričala arheološka, geološka in biološka zbirka v naravoslovnem centru Delezova domačija v Škocjanu. Društvo Doli iz Lokavca sodeluje pri popularizaciji in varovanju kulturne dediščine že od leta 1992, ko je fantovska skupnost iz Lokavca pri Ajdovščini ustanovila društvo.

Valvasorjevo nagrado, ki velja za osrednjo slovensko nagrado, ki jo podeljuje Slovensko muzejsko društvo za življenjsko delo na področju muzejske stroke, so prvič podelili leta 1917 ob 150-letnici muzejstva v Sloveniji.