Valvasorjeva nagrada in priznanja pomenijo strokovno priznanje izjemnemu prispevku posameznika - njegovemu življenjskemu delu, najboljšim dosežkom zavodov in posameznikov v preteklem letu in članom najširše skupnosti, ki s svojimi dejanji in udejstvovanji bistveno prispevajo k razvoju muzejske dejavnosti na Slovenskem. Foto: Umetnostna galerija Maribor
Valvasorjeva nagrada in priznanja pomenijo strokovno priznanje izjemnemu prispevku posameznika - njegovemu življenjskemu delu, najboljšim dosežkom zavodov in posameznikov v preteklem letu in članom najširše skupnosti, ki s svojimi dejanji in udejstvovanji bistveno prispevajo k razvoju muzejske dejavnosti na Slovenskem. Foto: Umetnostna galerija Maribor
Mestni muzej Ljubljana
Mestni muzej Ljubljana je prepričal z razstavo Obrazi Ljubljane. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Anton Linhart Linhart
Mestni muzej Radovljica si je priznanje prislužil s svojim poklonom Antonu Tomažu Linhartu. Foto: RTV SLO

Valvasorjeva priznanja so na slovesnosti Slovenskega muzejskega društva v Muzeju novejše zgodovine podelili Mestnemu muzeju Ljubljana za stalno razstavo Obrazi Ljubljane, Staši Tome, Ivu Božiču, Bredi Činč Juhant, Mojci Jernejc Kodrič, Tomiju Trilarju in Ljerki Trampuž za izvirno izvedbo razstave Skrivnosti gozda v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter Vereni Štekar - Vidic, Ivu Svetini in Marjanu Rafaelu Lobodi za stalno razstavo o Antonu Tomažu Linhartu: Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan v Mestnem muzeju Radovljica.

Skoraj 40 let pisanja o likovni umetnosti
Meta Gabršek Prosenc
se lahko pohvali s skoraj štiridesetletnim vrednotenjem slovenske likovne umetnosti. Podpisala se je pod vrsto raziskav, s katerimi je pomembno prispevala k raziskavam likovnega področja, njegovega vrednotenja in promoviranja. Kot so pojasnili v utemeljitvi, je med vodenjem Umetnostne galerije Maribor ta postala ena prepoznavnejših ustanov za likovno umetnosti v Sloveniji, pridobila pa je tudi večji mednarodni ugled.
Med svojim mandatom na čelu galerije je ob rednih predstavitvah avtorjev srednje in starejše generacije spodbujala postavitve mladih ustvarjalcev, ustanovila pa je tudi Videozbirko UGM, do zdaj prvo in edino zbirko slovenske videoumetnosti.

Razstava Obrazi Ljubljane Mestnega muzeja Ljubljana je komisijo prepričala kot idejna inovativnost, povezanost pripovedi, drznost, zahtevnost in obseg postavitve, fotogeničnost in drugi atributi pomenijo, da gre za razstavni projekt, ki je lahko ekvivalent podobnim postavitvam najvišjega ranga v slovenskem, pa tudi v mednarodnem prostoru. Razstava, ki so jo odprli junija lani, predstavlja slovensko prestolnico kot življenjski prostor in kot gospodarsko, politično, upravno ter ustvarjalno središče.

Razstavo Skrivnosti gozda v Prirodoslovnem muzeju odlikuje, kot je zapisano v obrazložitvi, vsebinska in vizualna pestrost. Primerna je za obiskovalce različnih starosti, ki se želijo podrobneje seznaniti z gozdovi, njihovim nastankom in gozdnim prebivalci. Postavitev spremljata tudi pester pedagoški program in knjiga Skrivnosti gozda.

Razstava, ki jo je radovljiški muzej pripravil ob 250-letnici rojstva A. T. Linharta, odpira nova področja raziskovanja na temo 18. stoletja, spremljajo pa jo še pedagoški in andragoški programi na temo Živimo Linhartovo mesto. Na njej si je mogoče ogledati znana avtorjeva dramska dela ter najbolj znane kostume Županove Micke, Matička in Miss Jenny ter maketo nekdanjega Stanovskega gledališča.

Na slovesnosti so podelili tudi Valvasorjeva priznanja za lansko leto. Ta so prejeli Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani za sodelovanje s Tehniškim muzejem Slovenije pri organizaciji prireditve Dnevi elektrotehnike, Goranki Kreačič za donacijo osebne zbirke Šumijevci Mestnemu muzeju Ljubljana ter muzejski svetovalki Dragici Trobec Zadnik za uspešno in prizadevno delo v Slovenskem muzejskem društvu v obdobju 2003-2007.

Komisija
Komisijo so sestavljali Metka Simončič (predsednica), Dejan Vončina, Irena Lazar, Estera Cerar, Inja Smerdel, Janez Balažic in Mateja Kos.