Prav v Belokrajskem muzeju je Dular po končanem študiju etnologije in slovenskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1981 začel svojo poklicno pot. Pet let pozneje se je kot kustos pedagog zaposlil v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer je prevzel vodenje kustodiata za obrt in trgovino. Leta 1992 je na Filozofski fakulteti magistriral s študijo o belokranjskem vinogradništvu.

Kot so zapisali v utemeljitvi, je nagrajenec izvrsten poznavalec belokranjskega vinogradništva in vinarstva, soseskih zidanic, zlasti Soseske Drašiči, proučeval je razglednice, žbularijo (prodajo čebule) itd. S terenskim in raziskovalnim delom je v Beli krajini postavil temelje muzejske etnološke stroke.

Med prvimi je sodeloval pri obsežnem znanstvenem projektu oddelka za etnologijo na omenjeni fakulteti Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje in leta 1985 izdal samostojno publikacijo Etnološka topografija občine Črnomelj. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij, člankov, recenzij in ocen, ki so bili objavljeni tako v domači kot tuji periodiki. Prav tako je avtor več kot 20 dokumentarnih filmskih "zapisov".

"Kot muzealec ima vzoren odnos do muzejskih predmetov in arhivskega gradiva, ki jih postavlja v kontekst življenjskih zgodb," še beremo v utemeljitvi. Podpisuje obsežno monografijo Modeli za modrotisk, ki ji je sledila razstava V podobe ujeti indigo, za katero je prejel Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva.

Nagrade razstavam o tržaški obrti, Heleni Vurnik in Preteklosti pod mikroskopom
Na slovenski podelitvi, ki je potekala v Narodni galeriji, so podelili tudi Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke, in sicer Tržaškemu muzeju za stalno razstavo o tržiški obrti, Andreju Smrekarju in Tini Buh za razstavo o Heleni Vurnik v Narodni galeriji ter avtorski skupini iz Narodnega muzeja Slovenije, ki je v sodelovanju z Žigo Šmitom s Fakultete za matematiko in fiziko ter Inštituta Jožef Stefan pripravila razstavo Preteklost pod mikroskopom.

Stalno razstavo v Tržiškem muzeju so zasnovali Jana Babšek, Bojan Knific, Boštjan Meglič in Janita Košir, predstavlja pa identiteto tega gorenjskega mesta, izpostavlja in poudarja pomen znanj in ročnih spretnosti pri posamezni obrti ter izraža pomembnost kulturne dediščine rokodelskih, obrtnih in industrijskih dejavnosti.

Razstava o Heleni Vurnik je po oceni komisije vzorčni primer izpolnjevanja poslanstva muzeja. Izpostavila je interpretacijo muzejskega predmeta in veliko količino razstavljenega gradiva uspešno uskladila z oblikovalskim konceptom. Razstava Preteklost pod mikroskopom: Naravoslovne raziskave v muzeju pa po mnenju komisije uspešno prikazuje spoj med humanizmom in naravoslovnimi vejami, ki doslej ni bil tako opazen. Iz Narodnega muzeja so pri njej sodelovali Mateja Kos, Tomaž Lazar, Alenka Miškec, Saša Rudolf in Zora Žbontar.

Priznanje Vandi Mušič in KD Ribiškega muzeja
V evropskem letu kulturne dediščine so podelili tudi častni Valvasorjevi priznanji in Valvasorjev nagelj. Priznanji prejmeta Vanda Mušič za podaritev zbirke del Zorana Mušiča Narodni galeriji in Kulturno društvo Ribiški muzej Tržaškega primorja za vzpostavitev Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu pri Trstu. Valvasorjev nagelj pa je dobilo humanistično društvo Histria za nadregionalno delovanje pri preučevanju Istre.