Rodilo se je kulturno gibanje hiphop, ki ga je zaznamovala predvsem umetniška zavezanost svobodi, osvobajanju od družbenih spon. Čeprav so bili črnci v New Yorku zatirani, nihče ni mogel zatreti njihove ustvarjalnosti. Hiphop je po Bronxu osvojil svet, "begije" danes nosijo tudi slovenski mladeniči.

30 let po tem, ko se je prva mainstream rapovska pesem, Rapper's Delight, znašla na ameriških glasbenih lestvicah, se BBC-jev newyorški dopisnik Alexis Akwagyiram sprašuje, kakšen vpliv je imel hiphop na New York in na širšo ameriško družbo ...

Hiphop se je rodil na srečanjih v parkih
Joe Conzo se razneži, ko se spominja svojih najstniških let v South Bronxu. V tistih časih je bil njegov konjiček fotografiranje - tudi črnske in latinomladine, ki je plesala na novo vrsto glasbe, spremljale pa so jo posebne oblike plesa in umetniškega ustvarjanja. Bil je tam ob rojstvu urbane scene, ki je pozneje dobila ime hiphop.

Več kot 30 let pozneje je ta newyorški gasilski reševalec priznan fotograf, najbolj znan po svoji knjigi Born in the Bronx. Conzo, New York Times ga je označil za moža, ki je posnel fotografije hiphopa kot dojenčka, se v knjigi spominja MC-jev, didžejev, risarjev grafitov in breakdancerjev, ki so sestavljali vsoto različnih elementov, ki so ustvarili to mladinsko kulturo v Bronxu konec 70. let.

"Energija na tistih srečanjih v parkih je bila neverjetna. Prevzeli so me breakbeati - semplanje različnih vrst glasbe," pravi Conzo. Vzhajajoča kultura, ki se je rodila na zabavah v letih 1977 in 78, ga je "ugrabila", pravi. Ta mladostna živahnost je bila nekakšna odrešitev in odziv na depresivno stanje v Bronxu tistega časa. "Dovolj smo imeli nesmislov - mamil in tolp, gorečih stavb. To je bil naš krik, naš način, da smo povedali, da bomo počeli, kar bomo hoteli. Združili smo vplive glasbe, ki so jo poslušali naši starši, in jo vzeli za svojo."

Ta organski proces, pravi, je bil pravo nasprotje od načina, kako je pesem Rapper's Delight zasedbe Sugarhill Gang postala prva mainstream pesem hiphopa na Billboardovi lestvici R & B-ja in diska 13. oktobra 1979. "The Sugarhill Gang na ulicah niso uživali spoštovanja, saj so bili 'skupina nihčejev', ki jih je skupaj spravila založba Sugarhill," pravi Conzo, a dodaja, da so bili ljudje presenečeni, da se da z glasbo z njihovih zabav služiti denar.

Razprave o Nasu in Jay-Z-ju na univerzi Yale
Dve uri vožnje z vlakom iz New Yorka v zvezni državi Connecticut, "razglednici" bele premožne Amerike, leži New Haven, dom Yala, ene najbolj cenjenih ameriških univerz, na katero večina študentov pride iz popolnoma drugačnega sveta, kot je Bronx. V eni izmed s hrastom obloženih sob se kakih 15 odličnjakov za veliko mizo pogovarja o zaslugah raperjev Nasa in Jay-Z-ja, piše Akwagyiram. Da, smo gostje na predavanju pri izbirnem predmetu Hiphop glasba in kultura. V tem semestru bodo študentje predelali širok razpon tematik: od družbenogospodarskih razlogov za nastanek žanra do veljavnosti grafitov kot umetniške oblike in narave didžejanja.

Študenti se kar razživijo, ko razlagajo, kaj se učijo in zakaj se jim zdi hiphop vreden preučevanja. "To je učna ura zgodovine - to je moj pogled na to tematiko," pravi 20-letni Ben Alter, študent zgodovine iz New Yorka. "Zanima me afroameriška zgodovina in mislim, da pri predmetu ameriške zgodovine ne izvemo dovolj o obdobju po gibanju za državljanske pravice. Prvi teden smo govorili o politiki izključitve v 70. in 80. letih, iz katere se je rodila ta kultura."

Predavatelj Nicholas Conway pravi, da se njegovi študentje "učijo kritično razmišljati o kulturi hiphopa, s tem ko analizirajo zgodovinski in politični kontekst, v katerem je nastala in se naprej razvija". "Posebno pozornost namenjamo vprašanjem rase, spola, porabništva in globalizacije," pravi in dodaja: "Upam, da se ta predmet ukvarja s tematiko tako, da spodbuja razvoj kritične perspektive, pa tudi globlje zavedanje o številnih različnih etničnih in kulturnih skupinah, ki so prispevale k temu sodobnemu gibanju."

Turisti "napadajo" newyorške gete
Če že možnost študija kulture hiphopa na Yalu nakazuje na širše kulturne vplive gibanja v ZDA, je vsekakor tako z uspehom Hush Tours. To podjetje namreč vsak teden avtobuse, polne turistov, pelje na oglede lokacij v Bronxu in Queensu, ki so za vedno ovekovečeni na ploščah. Turisti tako obiščejo blokovska naselja, kjer so odrasli slavni raperji, fotografirajo znamenite grafite in si ogledajo prizorišča prvih hiphopovskih zabav. Morda (no, najverjetneje) v ta naselja sicer sploh ne bi zavili.

In kaj v času, ko turisti obiskujejo geta in študentje na Yalu diskutirajo o ulični kulturi, o evoluciji hiphopa misli Joe Conzo? "Veliko delov te kulture je, s katerimi se ne strinjam," pravi, s čimer misli na besedila in videospote, ki so naklonjeni nasilju nad ženskami in njihovemu poniževanju. A dodaja, da takšno podobo spodbujajo le določeni izvajalci in da ni pravičen odsev sodobnega stanja te kulture.

"Hiphop se je dotaknil ljudi po vsem svetu, ker gre pri njem za ljudi. Star sem 46 let in še vedno se imam za hiphoperja. Morda ne hodim več naokrog v vrečastih hlačah, a sem še vedno hiphoper," zaključi.