Strategija in izvedbeni načrt razvoja slovenskega elektronskega arhiva 2016-2020 nadaljujeta petletno strategijo za obdobje 2010-2015, s katero so bili vzpostavljeni temelji slovenskega javnega e-arhiva. Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, predstavljata okvir dejavnosti na področju arhiviranja elektronskega arhivskega gradiva v pristojnosti slovenske javne arhivske službe v tem obdobju.

V strategiji so jasno opredeljene strateške prednostne naloge, vloge in odgovornosti vseh, ki so odgovorni za izvajanje strategije, ter kazalnike, s katerimi bodo merjeni uspehi. Slovenski elektronski arhiv predstavlja skupno storitev dolgoročnega ohranjanja elektronskega arhivskega gradiva, katere skrbnik so slovenski javni arhivi.

Dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva vključuje prevzem elektronskega arhivskega gradiva od ustvarjalcev, dolgoročno ohranjanje po načelih varne dolgoročne hrambe, kot jih določa tudi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih in zagotavljanje nadaljnje dostopnosti do tega gradiva vključno z možnostjo njegove ponovne uporabe za prihodnje uporabnike.

Za dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva
Do leta 2020 predvidevata strategija in izvedbeni načrt šest strateških prednostnih nalog, in sicer skrb za elektronsko arhivsko gradivo pri ustvarjalcih in prevzem v e-ARH.si; skrb za dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva v e-ARH.si; skrb za nadaljnjo uporabo in povečanje dostopnosti elektronskega arhivskega gradiva; aktivno sodelovanje z drugimi sorodnimi institucijami doma in v tujini; podpora strokovnemu razvoju zaposlenih pri ustvarjalcih elektronskega arhivskega gradiva in v arhivih; zagotavljanje kakovosti e-ARH.si v skladu s CAF(Common Assessment Framework); promocija.

Do konca marca čas za predajo gradiva o kurentih
Vlada se je na seji seznanila tudi s potekom priprav vloge za vpis enote žive dediščine obhodi kurentov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Vse postopke in dejavnosti v zvezi s pripravami in predajo dokumentacije, za katere je pristojna Slovenija kot država pogodbenica konvencije o varstvu nesnovne kulturne dediščine, usklajuje in izvaja ministrstvo za kulturo. Do 31. marca je čas, da ministrstvo za zunanje zadeve gradivo izroči sekretariatu Unesco konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Za podpis vloge za vpis je vlada pooblastila veleposlanika Andreja Slapničarja, stalnega predstavnika RS-a pri Unescu.

Vlada je prav tako s 1. aprilom imenovala Klemna Kraigherja Mišiča za v. d. generalnega direktorja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.