Ameriška okrožna sodnica Valerie Caproni je dejala, da sta muzej in Velika Britanija zaščitena s suvereno imuniteto, vnuki pa so predolgo čakali s tožbo za vrnitev slike, naslovljene Portret Grete Moll, ki jo je Henri Matisse ustvaril leta 1908. Odvetnik tožnikov David Rowland za zdaj še ni želel komentirati odločitve sodišča, saj je še ni dodobra proučil.

Oliver Williams in Margarete Green iz Velike Britanije in Iris Filmer iz Nemčije so obtožili galerijo, da je ignorirala znake, da bi lahko šlo za ukradeno sliko in da se galerija ne bi smela okoristiti z umetnino, ki naj bi bila predmet kraje, povezane z vojno.

Dolgoprsti možev nekdanji študent
Margarete Moll, znana kot Greta, je slikarju pozirala desetkrat po tri ure, Matisse pa je pozneje sliko še predelal - potem ko je v Parizu videl delo italijanskega renesančnega umetnika Paola Veroneseja.

Gretin mož Oskar je kupil sliko od Matissa, pozneje jo je odnesel s sabo v Nemčijo. Preživela je vojno, a jo je Greta po moževi smrti leta 1947 pustila pri enem od njegovih nekdanjih študentov umetnosti, da bi jo ta v Švici varoval pred tatovi. Po besedah vnukov je študent nato pobegnil s sliko, ki je pozneje prešla skozi več rok, vključno z galerijo Knoedler na Manhattnu in galerijo Lefevre v Londonu, preden jo je londonska Narodna galerija kupila leta 1979.

Predolgo zavlačevanje z vložitvijo tožbe
V odločbi na 28 straneh je sodnica Capronijeva zapisala, da zvezni zakon o tujih suverenih pravicah ne predpostavlja vrnitve slike. Opozorila je, da naj bi jo domnevno ukradla zasebna oseba, in dejala, da ni pomembno, ali je bila slika razstavljena in prodana v New Yorku. Sodnica je dejala še, da so vnuki "neupravičeno zavlačevali" s svojo tožbo, saj je mnogo ljudi, ki so poznali zgodovino slike, že pokojnih, ali pa je njihov spomin že zelo zbledel, če so še živi.

"Tožniki so več desetletij vedeli, da ima Narodna galerija to sliko, kljub temu niso storili ničesar, da bi jo pridobili vse do leta 2011, ko so začeli njihovi odvetniki komunicirati z galerijo," je še zapisala sodnica. Odvetnica galerije Sarah Andre pa je v intervjuju dejala: "Zelo smo zadovoljni s podanim mnenjem. Zlasti smo zadovoljni z ugotovitvijo okrožnega sodišča, da v tem primeru ne gre za kršitev mednarodnega prava."

Od pravne pisarne do slikarskega ateljeja
Henri Matisse se je rodil leta 1869 v kraju Le Cateau Cambresis. Sprva je študiral pravo in po študiju tudi deloval v pravni pisarni, vendar v poklicu, ki mu je sam pravil jalovo početje, ni našel pravega zadovoljstva. Da je njegov pravi klic slikarstvo, se je zavedel leta 1890 med boleznijo, ko je stricu dekoriral hišo in izdelal prvo platno Tihožitje s knjigami. Odpovedal se je pravu, odšel v Pariz in se vpisal na akademijo Julian, ki jo je vodil Adolph William Bouguereau. Ker s tamkajšnjim programom ni bil zadovoljen, se je izpisal, od leta 1892 pa nato študiral pri Gustavu Moreauju.

Za Matissa je bilo prelomno leto 1941, ko je po operaciji ostal priklenjen na posteljo in se je posvetil kolažu. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so Joie de vivre (1906), Gospa s klobukom (1905), Klavirska ura (1916), Odaliska z magnolijami (1924), Dama v modrem (1937) in Rdeči interjer (1948). Umrl je leta 1954.