Pisma, na katera so naleteli ob rušenju stare lesene hiše v nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko, sta si Hildebrand Gurlitt (1895–1956) in Bernhard A. Böhmer (1892–1945) pisala v štiridesetih letih preteklega stoletja. V njih sta si med drugim izmenjevala informacije o trgovini z umetninami, ki so jim nacisti pripeli oznako izrojena umetnost, je za časopis Volker Probst povedal predsednik uprave Ernst Barlach fundacije s sedežem v Güstrowu.

Vreča pisem pod teraso lesene hiše
Lesena hiša, pod teraso katere so odkrili vreče s pismi, je stala v neposredni bližini stavbe, v kateri je ta fundacija. Predsednik uprave je za časopis povedal še, da morajo pisma zdaj v miru pregledati, razvrstiti in analizirati. Veliko pisem in fotografij je v slabem stanju, vsebino štirih pisem pa je vendarle mogoče razbrati. Da so se pisma znašla na tej lokaciji, ima najverjetneje opravka z dejstvom, da je bil Böhmer dolgoletni zaupnik kiparja, risarja in pisatelja Ernsta Barlacha (1870–1938).

Marca 2012 je nemško tožilstvo v stanovanju Gurlittovega sina Corneliusa v bavarski prestolnici München odkrilo okoli 1.300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Pozneje so v njegovem drugem stanovanju v Salzburgu v Avstriji odkrili še 200 umetnin. Družina pa je kot skladišče za svojo zajetno zbirko uporabljala še eno hišo v Avstriji, in sicer v Bad Ausseeju.

Tudi Bernhard A. Böhmer je bil tako kot Hildebrand Gurlitt eden redkih trgovcev umetnin, ki so ga nacionalsocialisti pooblastili za preprodajo del t. i. izrojene umetnosti iz nemških muzejev v tujino, in sicer z namenom gospodarjenja z devizami.