Novico je danes v Berlinu potrdil predsednik sveta muzeja Christoph Schäublin. Ob tem je posebej poudaril, da bodo dela, za katera obstaja sum, da so bila zaplenjena v obdobju nacizma, ostala v Nemčiji.

"Sumljivih" umetnin se ne bodo dotikali
Posebej zato ustanovljena komisija si bo prizadevala najti zakonite lastnike omenjenih umetnin, sta še pojasnila Schäublin in nemška ministrica za kulturo Monika Grütters. Skupaj s pravosodnim ministrom Bavarske Winfriedom Bausbackom sta podpisala dogovor o nadaljnjem ravnanju z Gurlittovo zapuščino. Nemčija se je zavezala, da bo prevzela stroške, povezane z vračanjem umetnin, za katere se bo izkazalo, da so bile zaplenjene v času nacizma.

Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici München okoli 1.300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann, odkrilo marca 2012. Pozneje so v Gurlittovem drugem stanovanju v Salzburgu odkrili še 200 umetnin. Njihova skupna vrednost naj bi presegala milijardo evrov.

Gurlitt, ki je maja umrl v starosti 81 let, potem ko je bil že mesece hudo bolan, je svojo zbirko z oporoko zapustil Muzeju lepih umetnosti v Bernu v Švici. Zbiralec, ki je živel povsem v osami in nima bližnjih sorodnikov, je trdil, da je zakoniti lastnik umetnin. Strokovnjaki po drugi strani menijo, da so več sto del iz njegove zbirke nacisti zaplenili njihovim prvotnim lastnikom, predvsem bogatim Judom v času holokavsta.

Podedovano od očeta
Številne umetnine naj bi pridobil Gurlittov oče Hildebrand, ki je bil v času nacizma ugleden trgovec z umetninami. Nacisti so mu dovolili prodajo t. i. degenerirane umetnosti, zasežene v muzejih in drugod.