Vodstvo Muzeja umetnosti v Bernu je maja - približno takrat kot ostali svet - presenečeno izvedelo, da je Cornelius Gurlitt, samotarski sin moža, ki je za naciste trgoval z Judom nakradenimi "degeneriranimi" umetninami, svojo ogromno zbirko zapustil prav njihovi inštituciji. V Muzeju so takrat najavili, da bodo "razmislili o tem, ali bodo darilo sprejeli", in od takrat končna beseda še ni padla.

Predsednik Svetovnega judovskega kongresa Ronald Lauder zdaj opozarja, da je Gurlittov oče Hildebrand za svojo zasebno zbirko kopičil umetnine, ki so bile prav gotovo pobrane iz nemških državnih muzejev ali zasežene judovskim zbirateljem umetnosti. Bernčani bi se tako kaj lahko znašli do vratu v težavah, če sprejmejo umetnine, preden je bilo poreklo za vsako od njih natančno določeno.

"Škodo bodo delali sebi in svoji državi"
"Če se bo ta muzej v Švici zapletel z vprašanjem dediščine, bo to odprlo Pandorino škatlico in sprožilo cel plaz tožb - mogoče od nemških muzejev, prav gotovo pa od potomcev judovskih oškodovancev," je komentiral Lauder. "Ljudje v Bernu bodo naredili škodo sebi in svoji državi, če sprejmejo slike, preden je njihovo poreklo razjasnjeno. Spremenili bi se v muzej nakradene umetnosti," je izjavil v intervjuju za Der Spiegel, ki bo objavljen v nedeljski izdaji revije.

Zakaj prav Bern?
81-letni Cornelius Gurlitt je maja umrl v svojem stanovanju v Münchnu, prav tam, kjer je dolga leta živel v družbi svoje dragocene dediščine. V bernskem muzeju pravijo, da jih je vest o vsebini pokojnikove oporoke zadela "kot strela z jasnega", saj z njim niso nikoli imeli nobene zveze.

Gurlitt je na stotine umetnin, med drugim tudi dela Chagalla, Picassa in drugih velikih mojstrov, skrival na dveh lokacijah: doma v Münchnu ter v majhni hišici v bližini Salzburga, ki jo je prav tako imel v lasti. V dolgih letih je nekaj umetnin diskretno prodal in tako poravnal svoje zdravstvene in druge stroške. Vseeno je v njegovi lasti ostal zaklad, ki je ocenjen na približno milijardo evrov.

Ogromno odkritje po golem naključju
Po koncu druge svetovne vojne se je Gurlitt starejši branil, da je bila njegova zasebna zbirka uničena med bombardiranjem Dresdna, in v splošni zmedi povojnega časa ni njegovih trditev nihče temeljiteje preverjal. Skrivnost je njegovemu sinu uspelo varovati vse do leta 2012, ko so mu oblasti na sled prišle povsem po naključju: ker je nekoč čez mejo potoval z neobičajno količino gotovine, so se inšpektorji pri njem zglasili zaradi suma davčne utaje.

V nemških medijih se je prejšnji mesec že pojavila vest, da je bernski muzej zapuščino sprejel, a so iz Švice ta poročila takoj zanikali. Še vedno skušajo s pomočjo nemških oblasti ugotoviti, kakšne implikacije bi vse skupaj za njih lahko imelo, pravijo.