Osmrtnica s portretom Corneliusovega očeta, v času nacizma uglednega zbiralca umetnin Hildebranda Gurlitta (1895-1956). Foto: EPA
Osmrtnica s portretom Corneliusovega očeta, v času nacizma uglednega zbiralca umetnin Hildebranda Gurlitta (1895-1956). Foto: EPA
Cornelius Gurlitt
Cornelius Gurlitt, ki je živel v osami, je bil pod drobnogledom tudi zaradi utaje davkov. Foto: Reuters
Gurlitt
Številne umetnine je policija pozneje našla tudi v Gurlittovih hišah v Salzburgu in Bad Ausseeju. Foto: EPA

Gurlitt, sin nekdanjega Hitlerjevega zbiralca umetnin, je bil že mesec dni hudo bolan, umrl pa je po operaciji na srcu. Gurlittov primer od lanskega novembra polni strani nemških in tujih časopisov, pozno poročanje o dogodku pa je proti nemškim oblastem sprožilo številne kritike.
V molk in osamo zaviti zbiralec je bil pod drobnogledom tudi zaradi utaje davkov, kar je bil pravzaprav razlog za preiskavo stanovanja, v katerem so marca 2012 našli približno 1.400 umetnin. Vrsta teh so dela modernih klasikov, kot so Henri Matisse, Pablo Picasso, Franz Marc, Paul Klee, Marc Chagall, Emil Nolde in Max Beckmann, pa tudi impresionistov, denimo Pierra-Augusta Renoirja in starejših mojstrov, med drugim slikarja Canaletta.


Trenutno pod drobnogledom 600 umetnin
Preiskovalci skušajo ugotoviti, koliko umetniških del Gurlittove zbirke spremlja nepojasnjen izvor oziroma koliko so jih nacisti zaplenili od premožnih judovskih lastnikov. Trenutno je v pregledu 600 del, številne med njimi naj bi pridobil Gurlittov oče Hildebrand, v času nacizma ugleden trgovec z umetninami. Njegovemu očetu so nacisti dovolili prodajo umetnosti, ki so jo sicer označevali za degenerirano in jo zaplenili iz različnih zbirk. S prodajo je Gurlitt polnil državno blagajno, obenem pa očitno tudi svojo zbirko. Leta 1937 so številna izmed teh modernističnih del razstavili na postavitvi degenerirane umetnosti v Münchnu.
Cornelius Gurlitt je sprva vztrajal, da je zakoniti lastnik umetnin, pred dobrim mesecem dni pa privolil, da bo pomagal pri preverjanju, katere slike so bile ukradene pred oziroma med drugo svetovno vojno. Prav tako je privolil, da bo takšna dela vrnil, tista, ki imajo nesporen izvor, pa obdržal.

Skrivnostna zgodba hiš družine Gurlitt
Po poročanju BBC-ja zakon sicer zaradi zastaranja primera Corneliusa Gurlitta ni zavezoval k vrnitvi umetnin, tudi če bo dokazano, da so bile ukradene. Zaradi skrivnostnosti Gurlittovega zasebnega življenja ni znano, koliko dedičev ima. Marca so policisti v Salzburgu odkrili še eno nepremičnino družine, v tej pa našli še kakšnih 180 umetnin, ki so jih dodali k inventarju Gurlittove zbirke. Družina pa je kot skladišče za svojo zajetno zbirko uporabljala še eno hišo v Avstriji, in sicer v Bad Ausseeju.