Rošker o vsebini načrta pred obravnavo na svetu zavoda ne želi govoriti.

Poslovanje Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor kaže v letu 2016 izgubo 157.000 evrov, ostaja pa tudi primanjkljaj iz preteklih let, in sicer 405.000 evrov. Zaradi tega imajo težave s poravnavanjem obveznosti, svet zavoda pa jim je na prejšnji seji naložil, da do današnjega dne pripravijo sanacijski načrt.

Načrt so pravočasno predložili, kot pravi predsednica sveta zavoda Suzana Žilič Fišer, pa ga morajo člani sveta zavoda zdaj preučiti. Kdaj bo seja, na kateri bodo obravnavali načrt, še ne more napovedati. Vsebinsko sama načrta še ni preučila, upa pa, da se je našel način za pokritje izgube. "Žal mi je, da se zadeva ni začela že prej reševati," pravi.

Ministrstvo: Ne morete krivit nas
Po besedah direktorja Roškerja je izkazana izguba predvsem posledica zmanjšanega financiranja ministrstva za kulturo leta 2013, ko so jim odvzeli deset odstotkov denarja za plače. Na ministrstvu za kulturo pa pravijo, da ne more kriviti njih.

Javni zavodi so že na začetku vsakega proračunskega leta seznanjeni z višino dodeljenih sredstev in so se dolžni pri pripravi finančnih načrtov in programov dela uskladiti na ta znesek, pravijo na ministrstvu. "Če se ob koncu leta izkaže negativno poslovanje, je to praviloma posledica neustreznih poslovnih odločitev ali nerealnega načrtovanja," so zapisali.

Opozorili so, da je SNG Maribor še ob polletju navajal, da bo poslovanje v letu 2016 pozitivno. "Ministrstvo je finančno stanje javnega zavoda redno spremljalo, v skladu z zagotovili vodstva javnega zavoda, da bo izgubo postopno saniralo, pa je direktorju dajalo čas. Ob predlogu finančnega načrta in programa za leto 2016, ko je javni zavod napovedal le okoli 2.000 evrov presežka prihodkov, pa je postalo jasno, da SNG Maribor izgube ne bo zmogel sanirati," so pojasnili na ministrstvu.

Kot so še dodali, se SNG Maribor pri razlogih za primanjkljaj ne more sklicevati na zmanjšano financiranje ministrstva, saj je ob koncu leta 2016 prejel preostala sredstva iz plačnih nesorazmerij. "Ministrstvo za kulturo skupaj z javnim zavodom išče konstruktivne rešitve dane situacije, kar pa ne pomeni, da bo prevzelo odgovornost in poravnalo finančno izgubo javnega zavoda," so še poudarili.

Roškerja prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije
Z več kot 300 stalno in približno 150 honorarno zaposlenimi je SNG Maribor največji javni kulturni zavod v Sloveniji. Roškerju, ki mu avgusta 2018 poteče tretji direktorski mandat, se je moral letos poleg negativnih poslovnih rezultatov soočiti tudi z nenadnim odstopom umetniške direktorice Borštnikovega srečanja Alje Predan. Nekdo ga je tudi prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi dodeljevanja projektov njegovi ženi in hčerki.

Na KPK-jo so potrdili, da so prejeli prijavo, drugih informacij pa do konca preiskave ne izdajajo. Umetniška direktorica Drame SNG-ja Maribor Diana Koloini pojasnjuje, da projekti Nataše Matjašec Rošker, ki je že vrsto let nepogrešljiva članica igralskega ansambla Drame SNG-ja Maribor in je bila priznana igralka že pred poroko z direktorjem, spadajo v njene redne delovne obveznosti brez dodatnih honorarjev. Anjo Rošker pa da so angažirali kot študentko za nadomestilo začasno odsotne dramaturginje zaradi njenih izjemnih sposobnosti. Vsi dogovori naj bi potekali brez direktorja.

Na ministrstvu za kulturo te zadeve še ne želijo komentirati, zato pa naj bi o tem prihodnji teden z vodstvom SNG-ja Maribor spregovorili na seji zavoda. Zavedajo se, da so zlasti v manjših državah pogoste sorodstvene ali drugačne povezanosti, ki jih ni mogoče v celoti zaobiti. "Če pri tem ne gre za neposredno kršenje zakonskih predpisov in določil, je določena toleranca zagotovo smiselna in nujna, če je seveda pri tem podlaga strokovnost," so poudarili.