V času, ko obsojamo rusko agresijo v Ukrajini in ruske imperialne zahteve, bomo v središče oddaje postavili tako ukrajinsko kot tudi rusko umetnost. Govorili bomo o avtonomiji in kritiki umetnosti. Medtem ko iz Ukrajine poročajo, da Rusija na zasedenih ozemljih iz knjižnic odnaša nezaželeno ukrajinsko literaturo, ruski predsednik Vladimir Putin Zahod obtožuje, da diskriminira rusko umetnost in kulturo.

Med vojno na ukrajinskih tleh je zelo dobro videti, da je umetnost pomembno polje boja. Filozof Lev Kreft, ki proučuje estetiko, poudarja, da je ta čas priložnost za kulturno politiko, ki bi podprla ukrajinsko umetnost in kulturo in se z njo bolje seznanila. Na valovih radia Ars je v zadnjih dneh pogosto poslušal ukrajinsko sodobno glasbo, kar se mu zdi osvežujoče, saj doslej pozornosti do Ukrajine, ukrajinske umetnosti in kulture ni bilo dovolj. V kulturnem konfliktu med Zahodom in Rusijo vidi poražence na obeh straneh. Na vprašanje, kdo izgublja pri zahodni blokadi ruske kulture, odgovarja: "Izgubila bosta oba: Evropska unija (Zahod) in Rusija, ker se gresta hladno vojno pod pogoji, ki ne ustrezajo sodobni situaciji: bipolarnega sveta ni več. Oba bosta zato izgubila svoj položaj v svetu in na srečo verjetno tudi precejšen del svojega poželenja po imperiju."

Janja Vollmaier Lubej, ki je med drugim v slovenščino prevajala dela ukrajinskih pisateljev Sergija Žadana, Jurija Andruhoviča in Andrija Ljubke, pravi, da je ukrajinska književnost pri nas že bolj prisotna, a še vedno premalo: "Ker gre vsekakor za zelo dobro, zelo kakovostno in raznoliko književnost, ki bi ji vsekakor morali namenjati pozornost in ki je vredna kritiške recepcije oziroma bralskega odziva."

Filozof Gregor Moder z ljubljanske Univerze, ki se ukvarja s kritiko ideologije in filozofijo umetnosti (s filmom, književnostjo in gledališčem), na vprašanje, koliko vsi izgubljamo v vojni, ki se je prenesla celo na raven kulture, zahodno blokado ruske umetnosti vidi kot gesto v korist Putinu, ki tovrstna dejanja Zahoda izkorišča za svojo lastno propagando. Do sankcij v kulturi je skeptičen: "Seveda obstajajo primeri, ko je ločnica med tem, kaj je poslanstvo kulture in kaj je poslanstvo politike, zelo nejasna: ko se zdi, da neka kulturna institucija ali neki posameznik širita ali sta del širjenja neke imperialistične propagande. To je res, vendar še vedno mislim, da bi morali na splošno zelo ostro ločevati med vojaškimi in gospodarskimi sankcijami na eni strani, na drugi strani bi pa morali kulturne sankcije uvajati samo v skrajnih primerih."

Kristina Pranjić z Univerze v Novi Gorici, ki raziskuje avantgardno umetnost in literaturo, pravi, da Evropa ni prepovedala ruske umetnosti, ampak je to storil Putin. "Ruska umetnost je že dolgo zares prepovedana v ruski propagandi. Ta jo preganja. Ruska umetnost ne živi na način, kot bi umetnost v neki državi morala." Gregor Moder ob tem dodaja, da smo lahko protiputinovski ravno v smislu, da dovolimo kulturi in umetnosti početi stvari, ki niso všeč trenutnemu vladarju.