Naslov sem utemeljevala z argumentom, da v njem najdejo vsebine tisti poslušalci, ki ne prisegajo na instantno in množično ponudbo v drugih medijih in programih in ki jih zanimajo predvsem vsebine s področja kulture, klasična glasba in intelektualne teme. Ob tem pa sem Program Ars zmeraj dojemala kot prostor pretoka, srečevanja, dialoga in prežemanja z vsem, kar prinašajo tudi druga kulturna okolja, seveda ob upoštevanju zgodovine in dediščine. Tudi danes bi zapisala podobno, vendar se je medijska pokrajina doslej že tako razširila in razslojila, da radio, še posebno pa Program Ars, ne more biti več le zatočišče. Vse jasnejša postaja potreba, da se v slovenskem medijskem in kulturnem prostoru razvije v živo in pretočno platformo z dragocenim zgodovinskim zaledjem, shranjenim v velikanski zakladnici zvočnega arhiva, s posnetki izjemne vrednosti, ki jih je začelo snemati in ohranjati prejšnje stoletje, ko je doseglo zadostno stopnjo tehnološkega razvoja. Obdobje digitalizacije in dostopnost svetovnega spleta sta temeljito spremenila ne le način našega dela, ampak sta tudi ponudila poslušalcem drugačen dostop do naših programov. Izbira med neskončnim oceanom vsebin je spremenila navade poslušalcev oziroma uporabnikov naših vsebin, za katere je dostopnost ključnega pomena.

V celoti sta se spremenila trg vsebin in pogled uporabnikov na avtorske pravice, saj lahko vsakdo prosto distribuira priljubljene vsebine, dostopne na spletu. Prav urejanje teh pa je postalo cokla ustvarjanja naših programov. Še pred kratkim smo brez težav uvrščali v program radijske igre iz obsežnega arhiva več kot štiri tisoč enot, politika varstva avtorskih pravic pa nas je pri tem močno omejila, saj je bilo to področje v dolgih desetletjih slabo regulirano. Retrogradno urejanje pravic tudi zelo kakovostnih iger je mučno in dolgotrajno delo, zlasti tistih starejšega datuma. Na drugi strani pa nas razveseljujejo spodbudni podatki o poslušanosti radijskih iger na spletu, saj pogosto presegajo poslušanost drugih vsebin Programa Ars. In posebno pozornost dobijo tiste, ki jih poudarjeno promoviramo, z njihovimi predstavitvami zunaj etra posebej poudarimo njihove vsebine oziroma način ustvarjanja. Visoke uvrstitve na konkurenčnih festivalih v tujini pa kažejo našo kakovost. Slovenska radijska igra še zmeraj ostaja konkurenčna.

Slovenski kulturni prostor zmore marsikaj kakovostnega, kar spremlja in poglobljeno obravnava prav Program Ars z izkušenim pogledom dolgoletnih sodelavcev, ki ne spuščajo visokih meril, hkrati pa s svežino pogleda tistih novih sodelavcev, ki se ob njih preizkušajo in kalijo. Ars še zmeraj ostaja prostor premisleka, refleksije, analize, tehnično izbrušene produkcije glasbe in govornih vsebin, ustvarjalni prostor, ki mu je še zmeraj mar za slovenski jezik. Z osupljivim arhivskim opusom pa ob tem ne pomeni le zaprašenega muzeja: je kronika časa v ustvarjalnem, kulturnem, umetniškem in jezikovnem smislu, ki ga lahko še zmeraj predvajamo in predstavimo v novem kontekstu in s pogledom z zgodovinske distance, hkrati pa edinstven in neizmerno bogat zaklad slovenske kulturne dediščine. Ustvarjamo ga vsako radijsko minuto znova, tako kot vsak trenutek soustvarjamo zahtevno in razgibano medijsko krajino. Naj bo ambiciozna, odprta, spoštljiva in ustvarjalna.

^{Zapis je bil prvotno objavljen v zborniku Ars 60. Umetnost poslušanja.}